Senčne rastline

Veliko rastlin, ki rastejo v naših vrtovih, je sonce ljubnih. Torej takšne rastline dosežejo svojo lepoto na osvetljenih predelih vrta. Kakor hitro jih osenčimo se lahko zgodi, da ne bodo cvetele ali pa bodo cvetele manj ali pa zastanejo v rasti. Vendar najdemo tudi rastline, ki so sence ljubne. Takšne rastline bodo dobro uspevale na predelih, kjer je manj sončne svetlobe.

Poznamo rastline, ki potrebujejo le osenčenje od drugih rastlin ali zgradb in rastline, ki jih posadimo kot podrast na predelih, kjer si ne želimo opravljati veliko pletve oziroma za takšno početje nimamo časa. Le-te rastline največkrat ustvarijo izgled preproge.

Lipica

Ena izmed zanimivih rastlin, ki se uporablja za prekrivanje tal v senci je lipica (Epimedium perralderianum). Listi lipice so zelene barve, ki se na jesen začno barvati v bronasto barvo. Cvetovi se začno pojavljati sredi pomladi in so nežno rumene barve. Če čez zimo niso prenizke temperature, bo obdržala liste, ki bodo obdržali jesensko barvo. Ko bo že nekaj časa rasla na istem mestu, bo dobro prenašala tudi sušna obdobja. Poznamo več različnih vrst in sort lipice, ki imajo liste in cvetove drugačne barve.

Naslednja rastlina je plazeča trajnica. Muehlenbeckia axillaris ima temno zelene, svetleče, okroglaste lističe. Cvetovi so zeleni in neopazni. Iz njih se v jeseni razvijejo jagode, ki niso užitne. Z to plezalko lahko prekrijemo veliko področje. Ni je priporočljivo saditi ob potkah ali jo uporabljati za obrobo gred, ker se kar močno razrašča. Reže se jo enkrat na leto, da spodbudimo novo rast. Lep efekt bomo dosegli, če med njih posadimo npr. narcise ali tulipane ali katere druge čebulnice.

Krvomočnica, bršljan in Venerini laski

Krvomočnica (Geranium renardii) je trajnica, ki jo lahko posadimo tako na sonce kot tudi v senco. Listi so sivo zelene barve in na prvi pogled mesnati – listna površina je nagubana. Cvetovi se začno pojavljati poleti in so bele barve z vijoličnimi črtami. Ker ima kupčkasto razrast, bomo morali posaditi več krvomočnic skupaj, da bomo pokrili neko površino.

Veliko krat v večjih vrtovih ali parkih opazimo, da pod nekaterimi drevesi raste bršljan (Hedera helix) kot pokrovna rastlina oziroma podrast. Poznamo bršljane, ki imajo različno velike, oblikovane in obarvane liste. Kot pokrovno rastlino oziroma podrast največkrat zasledimo bršljan, ki ima temno zelene liste. Bršljan je uporaben tudi kot plezalka, ki obrašča oziroma prerašča nek zid, ograjo ali kakšen drugi objekt. Vendar niso vsi bršljani takšni, ki plezajo, vsi se pa plazijo.

Med rastlinami za senco najdemo tudi himalajske Venerine laske (Adiantum venustum), ki jih veliko krat najdemo tudi v zaprtih prostorih. Venerini laski so zanimivi zaradi temnih stebel in zelenih listov. Novi poganjki, ki se pojavijo spomladi so bronasto rožnate barve. Za svojo normalno rast potrebuje vlažno rastišče in delno senco. Razrašča se z plazečimi rizomi.

Ižander ali debelačka

Med bolj poznane rastline, ki se uporabljajo tudi za podrast pod rastlinami je ižander ali debelačka (Pachysandra terminalis). Listi so temno zelene barve, novi listi in poganjki so svetlo zelene barve. Cvetovi se začno pojavljati spomladi in so bele barve. Poznamo tudi pisanolistno različico (P. terminalis 'Variegata), ki ima liste obarvane zeleno in bež. Obe se razraščata z plazečimi poganjki.

Na senčnih mestih v vrtovih si nekateri posadijo tudi navadni zimzelen (Vinca minor). Listi zimzelena so zelene barve čez celo leto. Cvetovi se začno pojavljati pomladi in se pojavljajo še poleti ter so vijolične ali vijolično modre barve. Najbolje uspeva na vlažnih tleh. Navadni zimzelen se razrašča z plazenjem.

Hortenzije in hoste

Malce večje rastline, ki jih lahko posadimo v pol-senco ali senco so hortenzije (Hydrangea sp.). Poznamo različne vrste in sorte hortenzij. Največkrat na pol-senčna ali senčna mesta sadimo H. macrophylla, ki ima velike temno zelene liste in oblikuje socvetja, ki nas spominjajo na žoge. Barva cvetov je lahko rožnata ali modra, kar je odvisno od pH tal. V senco sadimo tudi H. invulocrata, ki ima velike zelene in kosmate liste. Socvetja, ki jih oblikuje so bela ali nežno rožnate barve. Hortenzije potrebujejo za svojo rast dovolj vlage.

Na senčnih ali pol-senčnih mestih veliko krat sadimo tudi hoste ali funkije (Hosta sp.). Le-teh je veliko različnih vrst in sort. Poznamo hoste v različnih velikostih, z različno velikimi in obarvanimi listi. Cvetovi so največkrat bele ali vijolične barve, ki se pojavijo na dolgih pecljih. Cvetove lahko uporabimo tudi v cvetličnih aranžmajih, so pa tudi užitni. Tudi hoste tako kot hortenzije potrebujejo za svojo rast dovolj vlage.

Verjetno bi lahko opisala še kakšno rastlino primerno za senco, a kot vedno ugotavljam, jih je še kar nekaj, vendar ne morem opisati vseh ali pa pri nas ne uspevajo ali pa še niso prišle na naše tržišče.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek in Tanja Planinšek