Rastline in njihov vpliv na zmanjševanje stresa

V zadnjem letu, ko je bila razglašena pandemija zaradi COVID-19, je nastalo veliko stresnih situacij – ali zaradi zaprtja države ali zaradi omejitve gibanja ali zaradi zapiranja podjetij ali zaradi izgube službe in še bi lahko naštevala stresne situacije. Vse to je zelo vplivalo na naše mentalno zdravje. Tako sem ob prebiranju revije The Garden, ki jo izdaja Kraljevo hortikulturno združenje (orig. Royal Horticultural Society - RHS), zasledila zanimiv prispevek, ki je govoril o tem kako rastline zmanjšujejo stres.

V raziskavi je bilo pridobljenih še več znanstvenih podlag, da imajo rastline pozitiven učinek na človekovo zdravje. Prav tako je ta raziskava pokazala kakšno vlogo imajo vrtovi ob domovanjih pri zmanjševanju stopenj stresa. Pokazalo pa se je tudi, da več zelenila v bližini domovanj pomeni bolj srečne ljudi, ki so bolj sproščeni in bližje naravi.

V štiriletni raziskavi Kraljevega hortikulturnega združenja v sodelovanju z Univerzami iz Sheffielda, Westminstra in Virginie (ZDA) pod vodstvom Dr. Lauriane Suyin Chalmin-Pui so proučevali vpliv sajenja rastlin na vrtove, kjer jih prej ni bilo. Raziskava je zajela ekonomsko manj zanimive ulice Salforda v Greater Manchestru.

Razdelili so rastlin

Vsak od 42-ih prebivalcev ulice je dobil eno drevo (brin ali šmarno hrušico), eno grmovnico (azaleja), eno vzpenjavko (srobot), trajnico (sivka ali rožmarin), pomladanske čebulnice (narcise, žafran, zvončki) in enoletnice (petunije, vijolice), da zapolni z le-temi rastlinami dve posodi. Druga skupina ljudi (kontrolirana skupina) pa je dobila rastline eno leto kasneje. Raziskovalci so prebivalcem izmerili stopnjo hormona kortizol pred in potem, ko so si posadili rastline, da so videli ali ima dodajanje zelenila kakšen vpliv na stopnjo stresa.

(Kortizol je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze. Spada med tako imenovane stresne hormone, saj se v telesu izloča ob stresnih situacijah. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter imunosupresija - utišanje imunskega odziva na vnetje.)

Stopnje hormona kortizol so se spremenile

Pred eksperimentom je imelo zdravo stopnjo hormona kortizol 24% prebivalcev. Tekom leta, ko so imeli zasajene posode, se je zdrava stopnja hormona kortizol povišala na 53%. Poleg tega se je stopnja stresa pri prebivalcih po zasaditvi rastlin zmanjšala za 6%. Več kot polovica prebivalcev (52%) je dejala po zasaditvi rastlin, da se počutijo srečnejše, 40% jih je dejalo, da se počutijo bolj sproščene, četrtina pa jih je dejala, da se počutijo bližje naravi.

Dr. Lauriane Suyin Chalmin-Pui, ki je izvedla eksperiment v okviru svoje doktorske raziskave, je dejala: 'Zdaj imamo dodatne dokaze o pomenu dodajanja rastlin v naše vrtove. Podatki o zmanjševanju stresa so neverjetni, saj je bil odziv ljudi dosežen z relativno majhnim številom rastlin. Zdaj vemo, da dostop do majhnega dela narave blagodejno vpliva na naše zdravje.'

Ozelenitev je pomembna za okolje kot tudi za počutje ljudi

Pomembno je da ohranjamo zelenilo ne samo pri zasebnih hišah, ampak tudi na javnih površinah. Ta raziskava dopolnjuje ostale raziskave, ki kažejo, da rastline pomagajo ublažiti poplave, spodbujajo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo onesnaženje zraka in izboljšujejo naše zdravje ter počutje. Potruditi se moramo, da ne bo toliko tlakovanih površin tako okoli zasebnih hiš kot tudi na javnih površinah. Z lahkoto lahko najdemo rešitve, ki so privlačne in koristne ter tako združimo zelene površine s tlakovanimi površinami.

Kako pomembno je, da imamo dostop do zelenih površin in gozdov - narave, se je pokazalo med samim zaprtjem države zaradi pandemije. Ljudje, ki imajo naravo tako-rekoč na dosegu roke, so bili v veliki prednosti kot tisti, ki so doma v mestih, ki imajo manj zelenila in nimajo veliko zelenih javnih površin ter gozdov oz. narave v bližini.

Prav tako se je pokazalo med zaprtjem države, da so si ljudje, ki imajo nekaj zemlje okoli hiše, vzeli malce več časa za razmislek kako urediti gredice, kaj si posaditi, kam si posaditi katero rastlino. V pogovoru s številnimi strankami sem tudi sama ugotovila, da imajo rastline res blagodejen učinek na nas. Že sama narava nas pomirja, da pa lahko imamo del narave tudi ob hiši, je pa še toliko bolje.

Sama lahko povem iz lastne izkušnje in primerjavo med prvim in drugim valom ter zaprtjem države, da je res velika razlika ali živiš v bloku v mestu ali pa v hiši v bolj umerjeni soseski, kjer je narava na dosegu roke. V prvem valu smo še živeli v bloku. Blok nas je utesnjeval, čeprav smo imeli kar nekaj možnosti za sprehode. V drugem valu smo že živeli v hiši, ki se nahaja v mirni soseski in okoli hiše imamo zelenico. Lahko povem, da se je stres zmanjšal, saj sem se sama počutila bolje. Veliko bolje se počutim ob pogledu na lepo naravo in lažje se pomirim.

Tudi, če živiš v bloku si lahko nekako pričaraš del narave v domu, če se zasadi posoda z rastlinjem – ali so to enoletnice (balkonsko cvetje) ali trajnice, ni pomembno samo, da lahko delaš z rastlinami. Rastline nas pomirjajo (imajo seveda še številne druge dobe lastnosti) in zato je tudi pomembno, da se ohranjajo zelene javne površine v samih mestih, da se lahko ljudje gredo sprostiti. Raziskave kot je ta, ki sem jo predstavila v prispevku, te trditve samo potrjujejo. V času (pandemija) v katerem pa dan današnji živimo in je gibanje nekako omejeno, pa je pomembo, da je ljudem omogočeno gibanje v naravi, da se sprostijo in zmanjšajo stres.

(V Veliki Britaniji so v času pandemije ostali številni parki odprti za ljudi. Parki so in še omogočajo obisk ob predhodni najavi.)

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek, Marija Herman-Planinšek

Vir:

• The Garaden, January 2021; New evidence that plants reduce stress (stran 8).

Vir splet:

• https://www.rhs.org.uk/advice/health-and-wellbeing/articles/greener-gardens-promote-healthier-residents (dostopno 3.3.2021)
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Kortizol (dostopno 3.3.2021)