Jesenske astre - jesenske zvezde

Vsi si želimo lep vrt skozi celotno leto. Želimo si, da bi v vrtu vse skozi nekaj cvetelo. V jeseni naš vrt postane pisan zaradi jesenskih barv listja. Z nekaterimi jeseni cvetočimi trajnicami, pa si lahko v vrt vnesemo nekaj cvetenja še v jesenskem času. Pozno poleti in zgodaj jeseni cveto tudi jesenske astre. Z njimi si lahko prav lepo popestrimo jesenski izgled vrta.

Ime so astre ali nebine kot jih tudi imenujemo, dobile iz grške besede aster, ki pomeni zvezda. Ime se nanaša na cvetne koške, ki po izgledu spominjajo na zvezdo.

Astre so v naših vrtovih navzoče že nekaj časa. Že od konca 19. stoletja igrajo pomembno vlogo v vrtovih v jesenskem času, ko so z njimi poustvarjali prve jesenske kulise. Skozi zgodovino gledano pa so bile astre že od nekdaj cenjene kot rezano cvetje.

Več kot 250 različnih vrst

Rod obsega več kot 250 različnih vrst aster (trajnic in enoletnic), ki naravno rastejo v Evropi, v Severni Ameriki in Aziji. Ameriške vrste lahko včasih najdemo tudi v rodovih Doellingeria, Eurybia in Symphyotrichum.

Večina jesenskih aster cveti pozno poleti in jeseni (skoraj do konca oktobra). Nekatere astre pa so tudi zgodaj cvetoče ter cvetijo spomladi in zgodaj poleti. Največ jesenskih aster cveti nekje konec meseca septembra.

Veliko aster oblikuje olesenele baze šopa iz katerih vsako leto na novo prične odganjati. Nekatere imajo olesenel del na sredini in se od tam razraščajo. Koliko se bo razrasel šop, je odvisno od vrste in sorte – velikosti pa zelo variirajo od vrste in sorte.

Listi aster so lahko svetlo zeleni ali temno zeleni, nekateri so tudi sivo zelene barve. So dolgi in ozki, pogosto so suličaste oblike, lahko so tudi ovalni ali srčasto oblikovani. Listi, ki so nameščeni nižje na steblu, so lahko večji kot pa tisti, ki so bolj na vrhu stebla.

Astre so različno visoke

Cvetna stebla zrastejo v višino med 15 cm in vse do 2,5 m. Njihova razrast je različna – nekatere se razraščajo grmasto, druge imajo piramidalno obliko razrasti, tretje se razraščajo spiralno – odvisno od vrste in sorte. Velikosti cvetov so tudi različne – nekateri cvetovi so majhni in merijo le 1 cm v premeru, drugi cvetovi pa so lahko veliki in merijo do 5 cm v premeru. Nekateri cvetovi imajo v cvetu pet cvetnih lističev, drugi jih lahko imajo do 250 – največkrat kultivarji oz. križanci z dvojnimi cvetovi. Cvetovi naravnih vrst so največkrat v belih, nežno vijoličnih in nežno rožnatih barvah. Kultivarji oz. križanci pa imajo bolj močne barve. Centralni del cveta je po navadi rumene barve, a se pojavljajo tudi v purpurni, oranžni in tudi rjavi barvi.

Najlepše so na polnem soncu

Astre najlepše uspevajo na polnem soncu, nekatere lahko uspevajo tudi v svetli senci. Najraje imajo vlažno, hladno zemljo, kjer voda ne zastaja (odcedna tla). Suha zemlja jim ne ustreza in v nje ne uspevajo najbolje.

Astre ne smemo posaditi preblizu skupaj, saj se hitro razraščajo, zato je pomembno, da jih posadimo na primerno razdaljo (nekje 30-50 cm narazen, višje rastoče lahko tudi 60-70 cm narazen). Poleg tega, če jih posadimo preblizu skupaj, jih veliko krat napade še pepelasta plesen in rja. Na vsakih nekaj let (3 do 5 let) jih razdelimo oz. razredčimo. Nekatere sorte lahko razdelimo tudi vsako leto.

Visoke vrste aster ne sadimo na mesta, kjer bi bila izpostavljena vetru – drugače jim moramo postaviti oporo. Pozno spomladi, ko so šopi nekje na polovici njihove rasti, jih lahko pokrajšamo skoraj za polovico. S tem jih bomo prisilili v nekoliko nižjo rast, pa tudi stebla pri tleh ne bodo ogolela.

Visoke astre sadimo v ozadja gred v družbo visokih trajnic in okrasnih trav. Nižje rastoče astre pa sadimo v družbi krvomočnic (Geranium sp.), maslenic (Hemerocallis sp.) in heremlik (Sedum sp.).

Razmnoževanje

Astre lahko razmnožujemo s pomočjo delitve, zelnatih potaknjencev in s semeni. Razmnoževanje z delitvijo je najlažje in jo je najbolje opraviti zgodaj spomladi. Pri delitvi moramo biti pozorni, da ne bomo starševske rastline razdelili preveč, saj jo lahko s premočno delitvijo oslabimo.

Zelnati potaknjenci se lahko režejo spomladi, ko se začne nova rast. Potaknjence je najbolje prezimiti v neogrevanem rastlinjaku in jih presaditi naslednjo pomlad.

Razmnoževanju s semeni se je najbolje izogniti, saj le redko kdaj semena vzklijejo.

Problemi

Največ težav imajo astre iz rodu A. novi-belgii. Največ težav jim povzroča pepelasta plesen, proti kateri je priporočljivo škropljenje s primernimi fungicidi. Tudi pršice predstavljajo težave za astre, saj lahko preprečijo razvoj cvetnih popkov. Prav tako jim predstavlja težave rja.

Druge vrste aster so razmeroma zdrave in nimajo težav. Občasno se lahko pojavijo težave z venenjem znotraj šopa.

Aster dumosus…

… imajo močno rast. Imajo gladke zelene liste, ki so ovalno ali suličasto oblikovani, lahko so tudi rahlo nazobčani. Cveteti začno pozno poleti in cveto vse do sredine jeseni. Cvetovi so v premeru veliki do 5 cm. Največkrat imajo cvetove v barvah vijoličnih in rožnatih odtenkov, najdemo pa jih tudi v drugih odtenkih. V višino dosežejo med 25 do 50 cm. Sadimo jih na razdalji od 30-50 cm, če jih sadimo preblizu skupaj se lahko pojavi pepelasta plesen.

Aster ericodes…

… so lepo rastoči šopi s prevešajočo rastjo. Listi so ozki, dolgi in suličasto oblikovani. Cvetovi se začno pojavljati pozno v jeseni in so veliki 1 cm v premeru. Posamezen cvet ima od 15 do 25 cvetnih lističev, ki so lahko vijolične ali vijolično rožnate barve. Ne potrebujejo pogoste delitve tako kot druge astre. Dobro prenašajo tudi krajša obdobja suše v poletnem času. V višino dosežejo od 30 do 120 cm, zato je potrebno prilagoditi sadilno razdaljo glede na sorto.

Aster novae-angliae…

… imajo močno rast. Oblikujejo olesenel šop, ki je prepreden z poganjki. Raste pokončno. Na steblih se nahajajo suličasto oblikovani listi, ki so zelene ali sivo zelena barve. Listi so dlakavi in na otip delujejo grobo. Cvetijo pozno v avgustu in vse do pozno v oktobru. Cvetovi so veliki do 4 cm v premeru in imajo do 50 ozkih cvetnih lističev. Cvetovi so vijolično purpurne, rožnate, rdečkaste ali bela barve. Ker so v vrsti visoko rastoče sorte, jih sadimo na razdalji 60-70 cm. Zardi višine (od 120 do 240 cm) jim moramo postaviti oporo ali pa jih posadimo v ozadje gred, kjer imajo oporo ostalih rastlin. Ta vrsta astre je najbolj primerna za sadnje t.i. divjega vrta.

Aster novi-belgii…

… imajo močno rast. Rastejo pokončno. Imajo gladke, ovalne ali suličaste liste, ki so zelene barve. Cvetovi se začno pojavljati pozno poleti in se pojavljajo vse do pozne jeseni. Cvetovi so v premeru veliki do 5 cm. Največkrat imajo cvetove v vijoličnih odtenkih. V višino lahko dosežejo do 120 cm in jih zaradi višine sadimo na razdalji od 60 do 70 cm. Zaradi višine jim je potrebno postaviti oporo, če pa jih sadimo v ozadje gred, dobijo oporo od drugih rastlin.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek

Viri:

• Strgar Satler B.; Sto trajnic na Slovenskem (2007); Prešernova družba d.d., Ljubljana;
• Carter S., Becker C., Lilly B.; Perennials: the gardener's reference (2007); Timber Press, Inc., U.S.A;
• Rice G. (editor-in-chief); Encyclopedia of Perennials: the definitive illustrated reference guide (2006); Dorling Kindersley, London