Aronija

Aronija je rastlina - grm, ki ima poleg njene izredne zdravilne vrednosti tudi visoko okrasno vrednost. Črnoplodna aronija (Aronia melanocarpa) spada v družino rožnic (Rosaceae). Poleg črnoplodne aronije so poznane še: rdečelistna aronija (Aronia arbutifolia), vijolična aronija (Aronia prunifolia), Aronia mitschurinii (križanec med črnoplodno aronijo in jerebiko (Sorbus aucuparia).

Aronija izvira iz Severne Amerike, kjer so jo poznali in gojili že stari Indijanci. Njeno pravo vrednost so koncem 19.  in v začetku 20. stol najprej spoznali v vzhodni Evropi, da bi jo koncem 20. stol. spoznali tudi pri nas.

Aronija je listopaden grm, ki zraste v višino od 2 do 3 m in v širino do 2,5 m (na skromnejših tleh manj). Listi so ovalni, z nazobčanimi robovi, temno zelene barve, ki jeseni obarvajo v dekorativno žarečo rdečo barvo. Cveti po olistanju konec aprila v začetku maja. Cvetovi so zbrani v grozdasta socvetja. Posamezni cvetovi merijo v premeru do 12 mm in so bele barve. Cvetenje traja do 10 dni. Aronija je samooplodna rastlina, ki jo oprašujejo žuželke. Po oploditvi se začnejo v grozdih tvorit vijoličasto–rdeči plodovi, ki se kasneje obarvajo v črno. Premer posameznega ploda je od 6 do 13 mm. Dozorevajo v avgustu. Meso plodov ima intenzivno rdečo barvo in je trpko kiselkastega okusa. Obiramo jo lahko postopoma, vendar je priporočljivo plodove puščat čim dalj časa na grmu, da pridobijo na okusu. Ko začnejo plodovi barvati, je priporočljivo grm do obiranja zaščitit z mrežo, saj so plodovi poslastica za ptiče. Plodove je priporočljivo po obiranju čim prej predelati ali zamrzniti, da obdrži čim več svojih sestavin.

Aronijo v nasadih sadimo na razdaljo 3,5 x 2 m, tako da ima vsak grm dovolj svetlobe. Jamice naj bodo velike v premeru 60 cm in globoke 50 cm. Za boljši uspeh je v jamice smiselno dati mešanico 1/3 zemlje, 1/3 konjskega gnoja in 1/3 šote. Aronija sicer uspeva tudi v pol senci, vendar so donosi v takšnih pogojih precej slabši. Pod grmom je predhodno površino zemlje priporočeno počistit, da je brez rastja. Zaradi njenega plitvega koreninskega sistema obdelava zemlje pod aronijo ni priporočljiva. Pletev je najbolje vršit ročno. V okrasne namene jo lahko sadimo tudi v žive meje na razdaljo 1 m.

Aronija je glede klime (uspeva v klimatskih conah od 5 – 9) in zemljišča nezahtevna vrsta, vendar v kolikor jo gojimo za predelavo plodov, je priporočljivo čim bolje poskrbeti za njeno uspešno rast. Najbolje uspeva v strukturnih tleh dobro preskrbljenimi s hranili. Optimalna reakcija tal je rahlo kisla do nevtralna (pH 5,0 do 7,0). Čeprav aronija uspeva v skoraj vseh pogojih od suhih do mokrih, ji najbolj ustrezajo vlažna tla z od 1.000 – 1.200 mm padavin na leto. Najbolje uspeva na prisojnih legah z dobro cirkulacijo zraka. Najbolj primerno je gnojenje 2x letno. V kolikor gnojimo z mineralnimi gnojili je najboljša razporeditev 2/3 z dušikom (N) bogatejšimi gnojili pred olistanjem in 1/3 s fosforjem (P₂O₅) in kalijem (K₂O) bogatejšimi gnojili po obiranju plodov.

Aronijo v večini gojimo v obliki grma. Poznamo tudi debelne aronije, ki jih običajno cepimo na jerebiko ali tudi na glog. Običajno sadimo dvoletne sadike, ki jih po saditvi prikrajšamo. V začetku rasti grma puščamo od 5 do 8 kvalitetnih poganjkov, da bi od tretjega do petega leta po sajenju puščali od 12 do 15 vej, ki so v tem obdobju najbolj plodne. Po sedmem letu pričnemo načrtno izrezovat stare in povešene veje ter vraščene veje. Prav tako izrezujemo enoletne poganjke v sredini grma vse z namenom boljše osvetlitve celotnega grma.

V plodovih aronije so sestavine, katerim pripisujejo veliko zdravilno moč. Zreli plodovi vsebujejo velike količine antocianinov, biofenolov, taninov, karatonov in flavonoidov. Prav tako so plodovi prava vitaminska bomba. Vsebujejo velike količine vitaminov A, C, P in vitamina B (B9, B6, B2) ter vitamina E. Pomembni so tudi minerali, ki jih aronija vsebuje: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod in fosfor. V plodovih so tudi velike vsebnosti pektina. Izkoristek ploda aronije je visok saj se vrti od 75 – 80%. Zaradi velike koncentriranosti vsebnosti je priporočljivo zaužiti le 25 – 50 ml soka na dan.

Sestavine aronije tako ščitijo telesne celice pred degradacijo in poškodbami, uravnavajo krvni pritisk, zdravijo ožilje, preprečujejo nastanek arterioskleroze, preprečuje slabokrvnost, blažijo migrene, preprečujejo nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki, povečujejo imunsko sposobnost organizma, vplivajo na izboljšanje spomina, povečujejo elastičnost kože in upočasnjuje procese staranja. Aronija tudi zdravi rane na želodcu in varovalno vpliva na naše črevesje. Zdravilnih učinkov aronije je skratka toliko, da je kar težko naštevati.

Najbolj pogosto na tržišču srečamo izdelke iz aronije v obliki soka. Predelujemo jih tudi v marmelade in džeme. Marsikdaj aronijo srečamo tudi v obliki vitaminskih napitkov, čajev, prehranskih dopolnil in izdelkov za nego kože. Iz plodov aronije lahko izdelujemo vino ali pa kuhamo žganje.

Zapisal: Planinšek Vladimir

Viri:

• Plantago – Plantindexwebmaster
• Več avtorjev, Botanica, Kőnemann, London 2004
• F. Štampar, Rez sadnih rastlin, ČZD Kmečki glas, Ljubljana 2008
• Wikipedia