Medonosne in okrasne grmovnice

»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …« (Albert Einstein, 1879-1955).

Tako je zapisal Albert Einstein leta 1949. Zadnje čase se veliko govori in piše, da čebele izginjajo zaradi takšnih in drugačnih vzrokov (tudi človeški faktor je posredi). Tukaj imam v mislih predvsem uporabo pesticidov, ki se jih uporablja v kmetijstvu. Ob zavedanju, da so čebele zelo pomembne za naše preživetje, saj je 2/3 naše prehrane posredno ali neposredno odvisna od dela čebel, sem se odločila, da se v tokratnem prispevku posvetim rastlinam, ki jih lahko vnesemo v naše vrtove in (vsaj delno) pripomoremo k čebelji paši in njihovemu preživetju.

Med medonosnimi grmovnicami jih je kar nekaj takšnih, ki jih v naše vrtov vnašamo že od nekdaj. Številne med njimi nase opozorijo z močnim cvetenjem ali vonjem ali pa barvo cvetov. Spet druge imajo cvetove skrite in so zanimive zaradi listja, vendar bogato cvetijo in so tako pomembne za čebeljo pašo.

Najbolj zgodaj cvetoča grmovnica je rumeni dren (Cornus mas), saj lahko zacveti že v mesecu februarju ali marcu še pred olistanjem. Dren doseže višino me tremi in šestimi metri. Cvetovi so rumene barve in združeni v pokabulasta socvetja. Po cvetenju se razvijejo plodovi (t.i. drnulje), ki so rdeče barve, popolnoma zreli so skoraj črni. Plodovi so užitni in kiselkasto-trpkega okusa. Najbolje uspeva na dobro odcednih in hranilnih tleh. Ustreza mu sončna do pol-senčna lega.

Med zgodaj cvetoče grmovnice spada leska (Corylus). Le-ta grmovnica predstavlja eno izmed prvih paš za čebele, če le ni prenizkih temperatur. Navadna leska (Corylus avellana) je velik grm, ki doseže višino med štirimi in šestimi metri. Rumena moška socvetja se pojavijo že pred olistanjem v marcu ali aprilu. Po cvetenju se razvijejo užitni  lešniki, ki dozorijo v septembru. Listi so veliki in svetlo zelene barve, ki se v jeseni obarvajo v rumeno ali oranžno barvo. Leska bo najbolje uspevala na vlažnih tleh. Ustreza ji sončna do pol-senčna lega. V vrtovih veliko krat zasledimo tudi zvito lesko (C. avellana 'Contorta'), ki ima zvite veje. Je počasi rastoča in doseže višino med dvema in štirimi metri. Poznana je tudi rdečelistna sorta zvite leske 'Red Majestic', ki pa ima rdeča moška socvetja. Prav tako rdeča moška socvetja razvije C. maxima 'Purpurea'. Listi so temno rdeče barve, ki se na osenčenih mestih obarvajo zeleno rdeče.

Bakrena šmarna hrušica (Amelanchier lamarckii) izvira iz Severne Amerike. Lahko je velik grm ali manjše drevo, ki doseže višino med petimi in osmimi metri. Beli cvetovi se pojavijo pred olistanjem v mesecu aprilu. Po cvetenju se pojavijo plodovi, ki dozorijo junija ali avgusta. Plodovi so modro-črne barve, sladki, sočni in užitni. Listi šmarne hrušice so elipsaste oblike. Mladi listi so bakrene barve, kasneje zeleni, na jesen pa se obarvajo oranžno rdeče. Šmarna hrušica ne prenaša konkurence drugih korenin ali bližine tlakovanih površin. Najbolje uspeva posajena v zemljo, ki ni preveč revna s hranili in zadržuje dovolj vlage. Ustreza ji sončna do rahlo senčna lega. V Sloveniji je avtohtono razširjena vrsta Amelanchier ovalis.

Češmini (Berberis) so naslednja skupina grmovnic, ki so zanimiva čebelja paša. V vrtovih jih sicer sadimo predvsem zaradi njihovega listja in ne toliko zaradi cvetov. Češmini so lahko zimzeleni ali delno zimzeleni (odvisno od vrste) in trnati grmi. Največkrat češmine zasledimo posajene kot živo mejo, saj zelo dobro prenašajo rez. V naše vrtove pa največkrat vnašamo rdečelistne in rumenolistne češmine. Rdečelistni thunbergov češmin (B. thunbergii 'Atropurpurea') izvira iz japonske in doseže višino med dvema in tremi metri. Nežno rumeni cvetovi se pojavijo v mesecu maju. Cvetovi niso opazni, saj so nekako skriti pod listi. Po cvetenju se pojavijo podolgovati živo rdeči plodovi, ki dozorijo v septembru. Na grmu ostanejo tudi čez zimo, če jih ne prej pozobajo ptiči. Listi so rdeče-rjave barve in imajo najbolj intenzivno rdečo barvo, ko na novo odganjajo mladi listi. Rdečelistni thunbergov češmin najbolje uspeva na dobro odcednih tleh, ki zadržujejo vlago. Ustreza mu sončna do rahlo senčna lega. V vrtovih najdemo tudi pritlikavo različico sorto 'Atropurpurea Nana', ki je zelo počasi rastoč in doseže višino do 60 cm. Listi so temno rdeče barve, na jesen pa so intenzivno rdeče barve. Med priljubljenimi pritlikavimi sortami je tudi rumenolistna sorta 'Bonanza Gold', ki doseže višino do 80 cm. Listi so zlato rumene barve.

Metuljnik (Buddleja davidii) je zanimiva grmovnica, ki bogato cveti in tako privablja metulje, čebele in številne druge žuželke. Grm zraste do 2.5 metra visoko. Veje so prevešajoče. Cvetovi so združeni v latasta socvetja, ki so dolga od 25 pa do 50 cm in se začno pojavljati v juliju in vse do septembra. Cvetovi predstavljajo pomembno poletno pašo tako za metulje kot čebele. Cveti na enoletnem lesu. Barva cvetov je odvisna od sorte, največkrat pa so beli, vijolični ali rožnati. Listi so sivo zelene barve in suličaste oblike. Najbolje uspeva na svežih in dobro odcednih tleh, kjer ne zastaja vlaga. Ustreza mu sončna lega. Ne prenaša zmrzali, a se po njej dobro obraste. Dobro prenaša tudi rez, saj lahko po rezi požene poganjke dolge do dveh metrov.

Bradatec (Caryopteris) je zanimiv grm, ki doseže višino med 60 cm in enim metrom. Je počasi rastoč grmiček. Cveteti začne v mesecu avgustu in cveti do septembra. Cvetovi so vijolično-modre barve. Grm cveti zelo bogato in čebele ga zelo rade obletavajo. Najbolje uspeva na svežih, vlažnih in dobro odcednih tleh. Ustreza mu sončna lega, saj le takrat cveti zelo bogato. V vrtovih največkrat sadimo C. clandonensis 'Heavenly Blue', ki ima temno modre cvetove in pisanolistno vrsto C. clandonensis 'Summer Sorbet', kjer vijolično-modri cvetovi še bolj pridejo do izraza.

Med medvejkami (Spiraea) najdemo tako spomladi kot poleti cvetoče. Njihova višina je odvisna od vrste in sorte, prav tako barva cvetov. V vrtovih najdemo belo cvetoče medvejke:

• pepelnato siva medvejka (S. cinerea 'Grefshaim'), ki doseže višino med 1.5 do 2 m, cveti v maju,
• japonska grmasta medvejka (S. nipponica 'Snowmound'), ki doseže višino do 1.7 m, cveti v maju in juniju,
• vanhutijeva medvejka (S. vanhouttei), ki doseže višino med 1.5 do 2 m, cveti v maju.

Poleti cvetoče medvejke so nekoliko nižje v rasti in imajo poleg bogatega cvetenja še zanimive liste:

• japonska medvejka (S. japonica 'Anthony Waterer') doseže višino med 70 cm in enim metrom, cveti rožnato v juniju in vse do septembra,
• japonska mala zlatolistna medvejka (S. japonica 'Golden Princess') doseže v višino med 30 in 60 cm, cveti nežno rožnato v juniju in juliju,
• japonska zlatolistna medvejka (S. japonica 'Goldflame') doseže višino do enega metra, cveti rožnato v juniju in vse do septembra,
• japonska medvejka (S. japonica 'Little Princess) doseže višino do 70 cm, cveti rožnato v juniju in juliju,
• japonska medvejka (S. japonica 'Shirobana') doseže višino med 60 in 80 cm, cveti rožnato belo v juniju in juliju.

Medvejke najbolje uspevajo na hranilnih, vlažnih in dobro odcednih tleh. Ustrezajo jim sončna lega.

Jesenska resa (Calluna vulgaris) predstavlja jesensko čebeljo pašo, saj v jeseni ni veliko rastlin, ki bi cvetele. Resa je pritlikav, vednozelen in počasi rastoč grmiček, ki doseže višino med 20 in 70 cm. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja in se pojavljajo vse od avgusta pa do septembra. Barva cvetov je odvisna od sorte. Listi spominjajo na iglice, so luskasti in so drobni. Poleti so zelene barve, na jesen se obarvajo v rjavo rdečo barvo. Najbolje uspeva na vlažnih, hranilnih, kislih do nevtralnih tleh. Uspeva na sončni do rahlo senčni legi.

Nekaj medonosnih in tudi okrasnih grmovnic sem naštela. Verjamem, da je še veliko medonosnih grmovnic, ki jih čebele zelo rade obletavajo in nabirajo cvetni prah.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt

Fotografije: Tanja Planinšek