Rastline, ki nas hladijo

V poletnih mesecih, ko se temperature dvignejo nad 30 °C, si vsi želimo ohladitve. Tako radi 'zbežimo' ob morje, kjer se lahko ohladimo v/ob vodi ali pa v hribe, kjer so temperature bolj prijazne kot v mestih oz. v nižje ležečih predelih. V vrtu se z veseljem umaknemo v kakšno prijetno senco in si privoščimo osvežilno pijačo. V tem predelu vrta si lahko posadimo tudi rastline, ki nas bodo ohladile, hkrati pa se bomo ob barvah le-teh tudi sprostili in umirili.

Barve, ki nas hladijo

Barve, ki nas hladijo se nahajajo na hladni strani barvnega kolesa - zelena, vijolična, modra. K tem trem pa lahko dodamo še črno, sivo in belo. S pravimi kombinacijami omenjenih barv lahko dosežemo, da se že ob pogledu nanje počutimo bolj sveže, sproščene in umirjene. Hladne barve so barve, ki jih uporabljamo za poudarjanje globine in prostornosti. Ker so to ponavadi bolj temne in umirjene barve, jih uporabljamo v svetlih predelih vrta, če želimo doseči učinek večjega vrta.

Z zgoraj omenjenimi barvami lahko ustvarjamo harmonične zasaditve. Med sabo kombiniramo barve, ki ležijo na barvnem kolesu ena poleg druge. Za kontrastne zasaditve bi morali uporabiti barve z druge strani barvnega kolesa – tople barve. Vendar s toplimi barvami se v poletnih mesecih nebi mogli ohladiti.

K tem barvam lahko dodamo tudi rožnato in limetino zeleno, ki v bistvu delujeta kot nekakšna vezna člena med hladnimi in toplimi barvami na barvnem kolesu. Z dodajanjem hladnih barv bosta delovali hladno, z dodajanjem toplih pa toplo. Rožnata bo delovala hladno, če ji bomo dodali modro, vijolično in belo. Limetino zelena pa bo delovala hladno ob dodajanju bele, zelene, modre in vijolične.

S temnimi barvami (modra, vijolična, črna) ne delamo enobarvnih zasaditev, ker bodo iz prostora vzele svetlobo. Res bodo vrt naredile večji kot v resnici je, a temne barve v vrtu lahko delujejo moteče, zato jih dodajamo v manjših količinah ali pa jih posvetlimo z dodajanjem svetlih barv.

Enobarvne zasaditve z belo ali zeleno se morda komu zdijo nemogoče oz. dolgočasne, a lahko že zaradi same teksture listov ali cvetja, višine rastlin in različnih barvnih odtenkov vrt naredimo razgiban in zanimiv. Enobarvne zasaditve lahko popestrimo tudi z dodajanjem kakšnih vrtnih elementov (klopi, pergole, kamni, kipi,…), ki so obarvani v barve, ki nas hladijo.

Osvežilne kombinacije

V veliko vrtovih se lastniki odločajo, da bodo parcelo obsadili z živo mejo ali pa jo obdajo na določenih delih z ograjo. Živa meja je lahko iglasta ali listnata, v veliki večini pa je zelene barve. Živo mejo lahko uporabimo kot ozadje za naše zasaditve. Sicer zelena barva že sama po sebi deluje pomirjujoče in sproščujoče, a lahko to monotonost razbijemo z dodajanjem drugih hladnih barv. Tako lahko pred živo mejo zasadimo kakšna manjša drevesa (lahko tudi večja), grmovnice in trajnice. Tudi pred ograjo (leseno, kamnito, železno,…) lahko posadimo rastline. S tem bomo skrili pogled na ograjo in prav tako razbili monotonost ograje.

Pogoj za zasaditev grede pred živo mejo ali ograjo ali na splošno je seveda prostor, saj je tudi od tega odvisno katere rastline bomo posadili. Naj naštejem nekaj kombinacij rastlin, ki nas v poletnih mesecih razveselijo s cvetenjem ali pa zanimivimi listi ter nas ohladijo.

1. kombinacija – greda v senci:

• Hydrangea macrophylla – hortenzija (rožnata barva cveta (bazična tla, pH nad 5,5)),
• Hydarngea quercifolia – hrastavolistna hortenzija (bela barva cveta),
• Hydrangea arborescens – hortenzija (bela barva cveta),
• Hosta sp. – hosta (več različnih vrst in sort, različne barve listov (zelene, sivo-modre, bel rob – zelena sredina), različne velikosti, vijolična ali bela barva cvetov),
• Pachysandra terminalis 'Variegata' – pisanolistni ižander, debelačka,
• Pachysandra terminalis – ižander, debelačka,
• Heuchera sp. – iskrivka, ognjeni dež (različne vrste in sorte, različne barve listov (temno rdeča z marmoriranim sivim vzorcem, odtenki zelene) različne velikosti listov, bela barva cvetov).

2. kombinacija – greda na soncu:

• Rosa sp. – vrtnica (različne vrste in sorte, rožnate in bele barve cvetov),
• Geranium sp. – krvomočnica (različne vrste in sorte, vijolična ali modra barva cvetov),
• Lavandula angustifolia – sivka,
• Nepeta x faassenii – mačja meta,
• Allium sp. – okrasna čebula (vijolična barva cveta),
• Sedum sp. – hermelika (različne vrste in sorte, sivi listi),
• Dianthus sp. – nageljček (različne vrste in sorte, bela ali rožnata barva cvetov),
• Festuca glauca – bilnica.

3. kombinacija – greda ob ograji:

• Rosa sp. – vrtnica plezalka (bela barva cvetov),
• Delphinium x cultorum Pacific 'Summer Skies' – ostrožnik (modra barva cvetov),
• Delphinium x cultorum Pacific 'Blue Bird' – ostrožnik (temno modra do vijolična barva cvetov),
• Digitalis purpurea – naprstec (rožnata barva cvetov),
• Digitalis purpurea 'Alba' – naprstec (bela barva cvetov),
• Geranium sp. – krvomočnica (različne vrste in sorte, vijolična ali modra barva cvetov),
• Heuchera sp. – iskrivka, ognjeni dež (različne vrste in sorte, različne barve listov (temno rdeča z marmoriranim sivim vzorcem), bela barva cvetov),
• Campanula persicifolia – zvončnica (visoka, nežno vijolična barva cvetov),
• Pennisetum alopecuroides 'Hemln' – perjanka.

4. kombinacija – greda z večjimi grmovnicami in iglavci:

• Cornus kousa – japonski dren cvetnik (bela barva cvetov),
• Kolkwitzia amabilis – kolkvicija (nežno rožnata barva cvetov),
• Philadelphus x virginalis – nepravi jasmin (bela barva cvetov),
• Weigela florida 'Variegata' – pisanolistna vejgela (nežno rožnata barva cvetov),
• Buddleja davidii – metuljnik (vijolična barva cvetov),
• Chamaecyparis nootkatensis 'Pendula' – nutkanska pacipresa,
• Juniperus communis 'Hibernica' – stebrasti brin,
• Thuja plicata 'Atrovirens' – veliki klek.

5. kombinacija – greda z drevesi, iglavci, grmovnicami in trajnicami:

• Abies lasiocarpa 'Compacta' – skalna jelka,
• Abies koreana 'Silberlocke' – korejska jelka,
• Betula pendula 'Youngii' – povešava breza,
• Betula utilis 'Doorebos' – himalajska breza,
• Sambucus nigra 'Black Lace' – črni bezeg (črni listi, nežno rožnata barva cvetov),
• Cornus alba 'Sibirica Variegata' – pisanolistni dren,
• Spiraea japonica 'Little Princess' – japonska medvejka (rožnata barva cvetov),
• Potentilla fruticosa 'Abbotswood' – petoprstnik (bela barva cvetov),
• Weigela florida 'Variegata' – pisanolistna vejgela (nežno rožnata barva cvetov),
• Echinacea purpurea 'Alba' – ameriški slamnik (bela barva cvetov),
• Salvia x superba 'Ostfriesland' – kadulja (modro-vijolična barva cvetov),
• Salvia officinalis 'Purpurescans' – žajbelj (vijolično, zeleno-sivi listi, modara barva cvetov),
• Liatris spicata 'Kobold' – liatris (rožnata barva cvetov),
• Phlox paniculata 'Adessa Rose Eye' – grozdasta plamenka (rožnata barva cvetov),
• Phlox paniculata 'Adessa White' – grozdasta plamenka (bela barva cvetov),
• Festuca glauca 'Azurit' – bilnica,
• Lavandula angustifolia – sivka.

6. kombinacija – peščena greda:

• Taxus baccata 'Fastigiata' – stebrasta tisa,
• Pinus nigra 'Brepo' – bor cepljen na steblo,
• Pinus mugo 'Pumilio' – bor,
• Thuja occidentalis 'Danica' – okroglasti klek,
• Juniperus squamata 'Blue Star' – brin,
• Festuca glauca – bilnica,
• Festuca glauca 'Azurit' – bilnica,
• Pennisetum alopecuroides 'Hemln' – perjanka,
• Pennisetum alopecuroides 'Little Bunny' – perjanka,
• Campanula carpatica 'White Clips' – zvončnica (bela barva cvetov),
• Campanula carpatica 'Dark Blue Clips' – zvončnica (modro-vijolična barva cvetov),
• Hebe sp. – hebe (različne vrste in sorte, zeleni ali sivkasto zeleni listi).

Ob naštetih kombinacijah je potrebno povedati, da so večje rastline vedno posajena v ozadju in pred (ob) njih se sadi nižje rastoče rastline. Višje rastočim trajnicam kot so npr. ostrožniki, naprstci, nekatere okrasne čebule, idr. lahko tudi postavimo oporo, da se ne bodo ob teži cvetov prevesile in zlomile. Opora pa ni potrebna, če je zasaditev slojevita, saj bodo dobile oporo pri nižje rastočih rastlinah.

Nekaj kombinacij, ki jih lahko uporabite ob nastajanju novih gred v vašem vrtu, sem naštela. Kombinacij je še veliko in uporabi se lahko še veliko različnih rastlin. Za primerne kombinacije se je včasih dobro obrniti tudi na strokovnjake, ki vam bodo svetovali koliko in katera rastline posaditi na katero mesto v vrtu.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek, univ.dipl.ing.