Vsaka rastlina šteje

Živimo v času, ko je industrija pomemben del našega vsakdana – zaradi izdelkov, ki jih izdelujejo in jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, ter zaradi tega, ker imajo (imamo) ljudje službe. Vendar ima industrija tudi svojo slabo stran. V mislih imam slabo stran za naravo. Saj industrija s svojimi izpusti škoduje kakovosti zraka, povečuje vsebnost CO₂ v zraku in s tem tudi poslabšuje stanje ozonske luknje.

V času, ko je človek še živel v sožitju z naravo in iz nje vzel toliko kolikor je rabil in ji vračal v enaki meri, so rastline lahko predelale CO₂ za svoje potrebe in ga je bilo v zrak izpuščenega ravno toliko kolikor ga je bilo potrebno. Ko se je pričel razcvet industrije in avtomobilizma, se je pričela večati tudi koncentracija CO₂ v zraku, kajti bilo je vedno manj rastlin, ki bi lahko CO₂ predelale in ga zadržale za svoje potrebe.

Zelene strehe? – Zakaj pa ne

Ker v in ob večjih mestih raste vedno več trgovskih centrov ali obrtnih con, je toliko bolj pomembno, da ohranjamo v mestih več zelenila. Večji trgovski centri in poslovni  objekti se v veliki večini gradijo tako, da imajo ravne strehe. Občine bi lahko z odloki dosegle, da takšne stavbe ozelenijo svoje strehe z rastlinami, ki so primerne za strešne vrtove. Na takšen način bi se v takšnih stavbah znižala temperatura v poletnih časih in posledično nebi bilo potrebnih toliko klimatskih naprav za hlajenje prostorov. Prav tako bi se znižala poraba električne energije. V zimskih časih pa je to izolator, ki ohranja prostore tople.

Ozelenitev degradiranih površin

Na površinah, ki so bile kakorkoli degradirane in so prazne, bi se lahko posadila drevesa in grmovnice. Namreč vsako drevo, ki ima veliko listno površino lahko zadrži večje količine prašnih delcev, prav tako zmanjšuje moč vetra, znižuje temperaturo ozračja in ob večjih nalivih zadrži vodo.

Vedno bolj zavedni smo

V današnjih časih pri ljudeh vedno bolj raste zavednost, da so rastline pomemben del našega planeta. Rastline očistijo zrak. Eno odraslo drevo proizvede dovolj kisika za štiri odrasle osebe. Vsaka rastlina posebej ima blagodejen učinek za naravo in tudi same ljudi. Vsaka rastlina lahko veže določeno količino CO₂ in ga porabi za procese fotosinteze. Zato je zelo pomembno, da v mesti in ob njih ohranjamo čim več zelenih površin. Zelene površine pa niso pomembne samo v mestih, ampak tudi ob privatnih hišah, javnih ustanovah, podjetjih, itd.. Zelene površine izboljšujejo kakovost življenja. Prav tako zvišujejo ceno samim infrastrukturam.

Kako lahko pripomoremo k ublažitvi klimatskih sprememb?

Lahko si postavimo šest glavnih točk:

• Posadimo drevesa in grme. Ozelenimo opuščena območja in s tem povečamo shrambo CO₂ (rastline ga potrebujejo za procese fotosinteze).
• Posadimo različne vrste rastlin, ki so prijazne do opraševalcev (to so razne žuželke, čebele, metulji, tudi ptiči,…).
• Vzpodbujanje za zasaditev zelenih streh in zidov. S tem se poveča hlajenje v poletnem času. V zimskem času pa so to dobri izolatorji, ki zadržujejo toploto.
• Poskušamo vzpostaviti sisteme, ki bodo zadržali več deževnice in s tem tudi preprečili poplave.
• Poskušajmo se izogniti uporabi sintetičnih pesticidov in gnojil, ki imajo velik ogljični odtis.
• Čim več organskih snovi poskušajmo kompostirati. Organski odpadki, ki se odpeljejo na komunalno deponijo, pri razgradnji oblikujejo metan, ki je zelo močan toplogredni plin.

Potrudimo se in se pričnimo obnašati okolju in naravi prijazno. Vsako posajeno drevo, posajen grm, posajena trajnica šteje, pa če tudi je rastlina posajena samo v lonec ali okrasno korito ter postavljena na balkon ali okensko polico. Zavedati se moramo, da imamo samo eno Zemljo in zato jo moramo pričeti spoštovati ter varovati. Mati Narava nam lahko vrne tako dobro kot tudi slabo.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Foto: Marija Herman-Planinšek, Tanja Planinšek