Rumenolistne grmovnice vnesejo sonce v vrt

V vrtovih največkrat prevladuje zelena barva, saj je le-ta barva tista, ki je najbolj zastopana v naravi. Vrt pa si lahko popestrimo z raznimi rastlinami, ki imajo listje v drugih barvah – rumeni, rdeči, pisani, sivi, modrikasti,….

V vrtnarijah lahko najdemo veliko zanimivih rastlin, ki nam lahko popestrijo vrt z barvami listja. V nekoliko temnejše oz. osenčene predele vrta je najbolje saditi rastline s svetlimi listi. Takšne so tudi rumenolistne grmovnice, ki vnesejo svetlobo v vrt. Rumena barva je barva, ki simbolizira sonce, toploto, zlato, ….

Kot vemo so rastline s svetlejšimi listi bolj občutljive na močno sonce (le-to jim lahko posmodi robove listov) zato se največkrat sadijo v senčne ali pol-senčne predela vrta. So tudi nekatere rastline s svetlimi listi, ki zelo dobro prenašajo sonce in nimajo poškodb na listih.

V nekaterih okrasnih vrtovih veliko krat zasledimo vejgelije. Med vejgelijami je tudi zlatolistna vejgelija (Weigela 'Looymansii Aurea'), ki je srednje visoka grmovnica (višina med 100 in 150 cm, širina enaka) in ji ustreza pol-senčna lega. Cveteti začne v mesecu maju in cveti še mesece junija. Včasih tudi še pocveti v kasnejših mesecih. Cvetovi so rdeče rožnate barve in z zlato rumenimi listi tvorijo lep kontrast. V vrtu jo lahko sadimo kot samostojno grmovnico ali pa jo sadimo v mešani, nekoliko nižji cvetoči živi meji.

Temnejše predele v vrtu lahko posvetlimo tudi z zlatolistnim nepravim jasminom (Philadelphus caucsicus 'Aurea'). Spada med nekoliko višje grmovnice, saj lahko doseže višino in širino do 2-eh metrov. Cveteti začne v mesecu maju in cveti še v mesecu juniju. Cvetovi so bele barve, sestavljeni iz štirih venčnih listov in prijetno dišijo. Zlatolistni nepravi jasmin je najbolje saditi v pol-senčno lego. Prav tako ga lahko sadimo na sonce, vendar se lahko zgodi, da se bodo ob močnejšem soncu pojavile opekline na listih. V vrtu ga sadimo kot samostojno grmovnico, lepo pa bo prišel do izraza v skupinskih zasaditvah.

Med nekoliko višje grmovnice z rumenimi listi spada tudi rumenolistni mešičkar (Physiocarphus opolifolius 'Dart's Gold'). Rumenolistni mešičkar doseže višino med 150 in 200 cm, v širino pa do 150 cm. Cveti v mesecu juniju z belimi cvetovi iz katerih se v jeseni razvijejo rdeči plodovi. Mešičkarja se lahko sadi tako na sončno kot pol-senčno lego. Na soncu bo barva listja prišla še bolj do izraza. V vrtu se ga lahko sadi kot samostojno grmovnico ali pa se ga uporabi v mešani cvetoči živi meji.

Naslednji dve grmovnici z rumenimi listi sta japonski medvejki. Japonska mala zlatolistna medvejka (Spiraea japonica 'Golden Princess') spada med nižje grmovnice, saj v višino in širino doseže do 40 cm. Cveteti začne v mesecu juliju in cveti še v mesecu avgustu. Cvetovi so rožnate barve. Medvejka je zanimiva tudi zgodaj pomladi, ko začne odpirati liste, saj so le-ti oranžno-rdeče barve in se potem začno barvati v zlato-rumeno barvo. V vrtu jo lahko sadimo v robove gred, v nižje cvetoče žive meje, tudi v okrasne lonce jo lahko posadimo. Njena sorodnica je japonska zlatolistna medvejka (Spiraea japonica 'Goldflame'), ki pa spada v skupino srednje visokih grmovnic, saj doseže višino med 75 in 100 cm, iste dimenzije doseže tudi v širino. Cveteti začne v mesecu juliju in cveti še v mesecu avgustu. Cvetovi so karminasto rožnate barve. Tudi ta medvejka ima mlade liste oranžno-rdeče barve, ki se potem barvajo v zlato-rumeno. V vrtu jo lahko sadimo kot samostojno grmovnico ali jo uporabimo v skupinskih saditvah ali pa v cvetočih živih mejah. Obe grmovnici lahko sadimo na sonce, saj njunim listom sonce ne škoduje.

Zanimiva grmovnica je tudi pritlikavi rumenolistni češmin (Berberis thunbergii 'Bonanza Gold'). Spada v skupino srednje visokih grmovnic, saj doseže višino med 75 in 150 cm, v širino pa med 75 in 100 cm. Cveteti začne v mesecu juliju in cveti še v mesecu avgustu. Cvetovi so bledo rumene barve in manj opazni. Iz cvetov se v jeseni razvijejo rdeči plodovi, ki dajo zanimiv kontrast rumenim listom. Češmin lahko sadimo na sončno do pol-senčno lego. Na zelo močnem soncu lahko dobi nekaj opeklin na listih. V vrtu ga sadimo kot samostojno grmovnico ali pa v mešane cvetoče žive meje.

Zadnji v skupini rumenolistni grmovnic, ki sem jih izbrala, je rumenolistni ruj (Cotinus coggygria 'Golden Spirit'). Rumenolistni ruj spada med višje grmovnice saj doseže višino in širino med 2 in 2,5 m. Cveteti začne v mesecu juliju in cveti še v mesecu avgustu. Cvetovi so majhni, bele barve in spominjajo na oblačke dima. Sadimo ga lahko na sončno ali pol-senčno lego. Najbolje pa bo uspeval na sončni legi. V vrtu ga sadimo kot samostojno grmovnico ali pa se ga uporabi v mešanih cvetočih živih mejah.

Opisala sem rumenolistne grmovnice, ki v vrtovih delujejo najbolje in z njimi ni veliko dela. V vrt vnesejo barvo s katero razbijemo monotonijo ene barve, vrt zaradi svetlih listov posvetlijo in vnesejo nekaj sonca.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, Marija Herman-Planinšek, svetovni splet