Okrasne in uporabne rastline

Naše vrtove si največkrat okrasimo z rastlinami, ki jih lahko občudujemo skozi celo leto. V vrtu si lahko poleg rastlin, ki so okrasne v cvetovih in/ali listih, posadimo tudi takšne, ki so uporabne. Uporabne rastline so lahko prav tako okrasne tako v času cvetenja ali v jeseni, ko se jim začno barvati listi. Uporabne rastline imajo po navadi uporabne plodove iz katerih lahko pridelamo sokove, marmelade, džeme, alkoholne pijače ali pa jih uživamo presne.

V nadaljevanju se bom omejila le na nekaj okrasnih in uporabnih rastlin, ki se vračajo v naše vrtove ali pa so bile v našem okolju že od nekdaj prisotne, le da nismo pomislili, da bi lahko bile tako uporabne.

Šmarna hrušica (Amelanchier sp.)

Šmarna hrušica spada v družino rožnic (Rosaceae) in obsega 25 različnih vrst šmarnih hrušic. Domovina šmarne hrušice je Severna Amerika. Eno vrsto najdemo tudi pri nas, drugače pa jo najdemo tudi po južni in srednji Evropi.

Pri nas šmarno hrušico največkrat najdemo v vrtovih in parkih kot okrasno rastlino. Grmaste vrste se lahko sadijo v skupinah, drevesne vrste pa se uporabljajo tudi v drevoredih. Cvetovi so bele barve in se začno pojavljati na rastlin še pred olistanjem v mesecu aprilu. Po cvetenju se pojavijo mladi listi, ki so bronaste barve, kasneje se obarvajo v zeleno. Listi so najbolj opazni v jeseni, ko se obarvajo v ognjeno oranžno-rdečo barvo.

Po cvetenju se začno pojavljati plodovi, ki so sprva rdeče barve in se kasneje obarvajo v črno. So manjši od maline in se nahajajo na dolgem peclju. Najboljši so sveži, lahko pa jih tudi zamrznemo in uporabimo kasneje. Vsebujejo veliko vlaknin, sladkorjev, kislin, vitaminov in mineralov.

V vrtove in parke največkrat sadimo naslednje vrste in sorte šmarnih hrušic:

• A. arborea 'Robin Hill' je manjše drevo, ki v višino doseže med 3 in 6 metri. Ima gosto in pokončno krošnjo.
• A. alnifolia 'Obelisk' je več-debelen grm, ki doseže višino med 3 in 4 metri. Ima pokončno rast.
• A. lamarckii je več-debelen grm, ki doseže višino med 2 in 6 metri. Sprva ima pokončno rast, kasneje pa bolj dežnikasto.

Lipa (Tilia sp.)

V nasadih največkrat najdemo malolistno lipo (poznana tudi kot lipovec) (Tilia cordata) in velikolistno lipo (Tilia platyphyllos). Lipe največkrat najdemo zasajene kot drevoredne rastline, v parkih in vrtovih pa kot samostojna drevesa največkrat namenjena za senco. Niso priljubljena za saditve na parkiriščih, saj močno medijo.

Listi lipe so srčaste oblike in zelene barve. V jeseni se obarvajo v rumeno. Cveti v juliju, avgustu. Cvetovi so rumeno-bele barve in močno dišeči.

Pri lipi so uporabi cvetovi, iz katerih se pridobiva čaj. Lipov čaj blaži krče, pospešuje potenje, zmanjšuje telesno temperaturo, pijemo ga lahko tudi pri prehladu, težavah z ledvicami in pljuči.

V zdravilstvu se uporablja tudi lubje, iz katerega se pripravi oglje, ki pospešuje izločanje žolča. Uporablja se tudi za razstrupljanje in odvajanje.

Dren (Cornus sp.)

Vrst in sort drenov je veliko. So tako tisti, ki so okrasni predvsem v času cvetenje in tudi takšni, ki so okrasni v listju. Med njimi so tudi dreni, ki po cvetenju tvorijo užitne plodove – drnulje. So tudi dreni, ki so tako okrasni in uporabni.

Večina drenov ima zelene liste. So pa tudi takšni, ki imajo pisane liste – rumeno-zelene, belo-zelene,…. Številni med njimi v jeseni liste obarvajo v zanimive barve. Kdaj cvetijo, je odvisno od vrste in sorte, prav tako barva cvetov. Nekateri cvetijo zgodaj spomladi (npr. Crnus mas), drugi proti koncu pomladi, tretji pa v začetku poletja.

Plodovi (drnulje) so užitni surovi. Največkrat se v predelavi uporabljajo plodovi rumenega drena (Cornus mas). Veliko krat pa jih predelajo v sokove, marmelad, džeme, kompote in tudi žgane pijače.

Naredimo nekaj sladkega… (recept)

Drnuljev sok

Potrebujemo:

5 kg drnulj in 600 g sladkorja.

Postopek:

Drnuje operemo in jih skupaj s sladkorjem damo v parni kuhalnik. Še vroč sok nalijemo v prej pogrete steklenice in jih zapremo. Steklenice z drnuljevim sokom hranimo v temnem in hladnem prostoru.

Drnuljeva marmelada

Potrebujemo:

2 kg drnulj, 1 l vode, in 1 kg sladkorja.

Postopek:

Drnulje operemo in jih kuhamo v 1 l vode dokler ne postanejo mehke. Ko postanejo mehke, jih prepasiramo. Sadno kašo zavremo in dodamo sladkor ter zgoščujemo dokler ne dobimo željene gostote marmelade.

Ameriške borovnice (Vaccinium corymbosum)

Ameriške borovnice so grmi, ki zrastejo v višino od 1,5 do 2 metra visoko. Za uspešno rast potrebujejo kislo zemljo (pH 3,5 do 5) in veliko vlage. Zemlja mora biti vlažna in ne mokra, saj zastajajoče vlage ne marajo. V sušnem obdobju jih je potrebno zalivati, še posebej, če želimo imeti velike sočne jagode.

Kdaj plodijo je odvisno od sorte. Namreč v vrtu si lahko posadimo toliko različnih sort ameriških borovnic, da bomo zobali jagode skozi celotno poletje – vse od konca junija in do konca septembra.

Plodove največkrat zaužijemo sveže. Lahko jih tudi zamrznemo in uporabimo kasneje. Veliko krat se plodovi predelajo v sokove, marmelade, džeme in kompote. Uporabne so tudi za razna peciva.

Ameriške borovnice pa niso le uporabne, ampak so lahko tudi okrasne. Predvsem v jesenskem času lepo obarvajo svoje liste v živahno rdečo-oranžno barvo in tako popestrijo jesensko idilo.

Naredimo nekaj sladkega… (recept)

Borovničevo pecivo

Potrebujemo:

Za testo: 3 jajca, 6 žlic sladkorja, 8 žlic moke, 10 žlic olja, ½ pecilnega praška, borovnice (poljubna količina – lahko tudi en jogurtni lonček).

Za kremo: ½ kg skute, 3 jajca, 6 žlic sladkorja, 1 vanilijev puding, 1 vanilijev sladkor, 1 kisla smetana.

Postopek:

Vse sestavine za testo dobro premešamo, da dobimo gladko zmes. To zmes vlijemo v pomaščen pekač. Po zmesi razporedim borovnice. Potem zmešam še vse sestavine za kremo in jo polijem po borovnicah. Pekač z zmesmi dam v pečico segreto na 180 °C in pečem 40 do 45 min.

Aronija (Aronia melanocarpa)

Aronija je grm, ki v višino doseže med 1 in 2,5 metra. Če bo imela zelo rodovitna tla, lahko doseže višino do 3. metrov.

Cvetovi se pojavijo po olistanju konec aprila ali v začetku maja. Cvetovi so zbrani v socvetja in so bele barve. Po cvetenju se začno pojavljati plodovi, ki so sprva rdeče barve in se kasneje obarvajo v črno. Dozorijo v mesecu avgustu. Plodovi aronije so zelo bogati z aromatičnimi snovmi, vitamini, minerali in biološko aktivnimi snovmi. Uporablja se v živilski industriji, v industriji naravnih barvil in v farmaciji.

Sok aronije je trpkega in kiselkastega okusa, zato se mu največkrat primešajo druga sadja kot so npr. borovnice ali jabolka. Drugače je sam sok aronije zelo osvežilen. Iz plodov aronije pridelujejo tudi marmelade, sadne jogurte in džeme. Plodove lahko zamrznemo, posušimo ali predelamo.

Aronija ni le uporabna grmovnica, saj je lahko tudi okrasna. Najbolj izstopa v jesenskem času, ko se njeni listi obarvajo v oranžno-rdečo barvo in na soncu prav žarijo.

V naših vrtovih in parkih so še številne druge rastline, ki so tako okrasne kot tudi uporabne. Ker pa je le-teh še kar nekaj se je bilo potrebno omejiti in izbrati nekaj najbolj zanimivih.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, svetovni splet