Cvetoči znaki pomladi

Po dolgem zimskem spancu in mirovanju smo vsi željni, da se začno daljši dnevi, ki so vedno bolj topli. Takrat se z velikim veseljem odpravimo v naravo in se nastavljamo toplim sončnim žarkom, ki nas prijetno grejejo. Ljubitelji rastlin pa komaj čakamo, da se začno rastline na vrtu prebujati in kazati v vsej svoji lepoti. Iz zemlje začno kukati prvi znanilci pomladi – žafrani, zvončki, trobentice,…. Zelo pa se razveselimo prvih cvetočih trajnic, grmovnic in dreves.

V tokratnem članku vam bom predstavila nekaj zgodaj cvetočih grmovnic, ki v vrt vnesejo prve znake, da je pomlad res prišla v naše kraje. Seveda je čas oziroma začetek cvetenja le-teh grmovnih vrst odvisen od vremenskih pogojev.

Med najbolj zgodnjimi grmovnicami (manjšimi drevesi), ki zacvetijo pomladi, je Cornus mas (dren). Dren zacveti že v mesecu marcu, če to dopuščajo vremenski pogoji, drugače pa v mesecu aprilu. Rumeni cvetovi se pojavijo na še neolistanih vejah. Iz cvetov se kasneje razvijejo užitni rdeči plodovi – drnulje. V mladosti je dren hitro rastoč, kasneje pa prične priraščati počasneje. Najbolje bo uspeval, če bo posajen na sončna do delno sončna mesta v vrtu. Lahko se ga sadi tudi v mešane cvetoče žive meje, saj ni grmovna vrsta, ki bi bila agresivna in bi s svojo rastjo zatirala druge grmovnice.

Naslednja grmovnica, ki nas razveseli s svojim zgodnjim cvetenjem je Pieris japonica (japonski pieris). Beli cvetovi združeni v dolga grozdasta socvetja se prično pojavljati že konec meseca marca ali pa v začetku meseca aprila. Japonski pieris spada med vedno zelene grmovnice, ki pomladi požene mlade liste v rdeči barvi in le-ti kasneje postanejo zelene barve. Ustrezajo mu tla z nizkim pH-jem in delno senčna do senčna mesta v vrtu.

Tudi rdeče (oranžno) cvetoča Chaenomeles japonica (japonska kutina) in belo cvetoča Chaenomeles speciosa 'Nivalis' (kutina) nas razveseljujeta s cvetenjem v začetku aprila. Japonska kutina je nižje rastoča grmovnica (doseže višino med 1 in 1.5 m), ki jo sadimo na sonce ali v delno senco. Po cvetenju se pojavijo na vejah rumeni plodovi, ki so užitni in imajo prijetno aromo. Belo cvetoča kutina je nekoliko višje rastoča grmovnica (doseže višino med 2 in 2.5 m), ki jo sadimo na sončno lego v vrtu. Tako kot japonska kutina tudi kutina razvije plodove, ki pa so zeleno-rumene barve in so prav tako aromatični.

Amelanchier lemarckii (šmarna hrušica) je naslednja grmovnica, ki nas razveseli z zgodnjim cvetenjem. Beli cvetovi se začno pojavljati v mesecu aprilu. Cveti zelo bogato. Po cvetenju se v mesecu juliju pojavijo užitne modro-črne jagode, ki jih imajo radi tako otroci kot tudi ptiči. Šmarna hrušica bo najbolje uspevala na sončni do delno senčni legi. Spada med večje grmovnice in jo je najbolje saditi kot samostojno grmovnico.

V aprilu nas s svojim cvetenjem razveseli tudi Forsythia x intermedia (forzicija). Rumeni zvončasti cvetovi se pojavijo na še neolistanih vejah. Forzicije cvetijo zelo bogato. Če želimo obdržati bogato cvetenje, je potrebno forziciji izrezovati starikave veje. Tako bomo grm prezračili in omogočali, da grmovnica bogato cveti. Za najboljše cvetenje je potrebno forzicijo saditi na sončno lego v vrtu. Grmovnica je uporabna tudi za cvetoče žive meje.

Zelo zanimiva zgodaj pomladi cvetoča grmovnica je Cytisus x praecox 'Allgold' (metla, relika). Rumeni cvetovi se začno pojavljati v mesecu aprilu in so nanizani po celotnih vejah. Veje so rahlo upognjene in zato daje videz padajočega slapa. Reliko sadimo na polno sonce, kjer bodo rumeni cvetovi prišli še bolj do izraza. Je neobčutljiva grmovnica, ki dobro prenaša tudi industrijska območja.

Nekje v sredini aprila začne cveteti Ribes sanguineum 'King Edward VII' (okrasni ribez). Cvetovi okrasnega ribeza so karminasto rdeče barve in se pojavljajo v 8 cm dolgih socvetjih. Po cvetenju se pojavijo 1 cm velike črne jagode, ki niso užitne, prav tako pa niso strupene. Okrasni ribez bo najbolje uspeval, če ga posadimo na sončno lego v vrtu. Grmovnica je odporna na zmrzal, ne prenaša pa dolgotrajne suše in zastajajoče vlage.

Proti koncu aprila nas s cvetenjem razveselita Magnolia liliflora 'Nigra' (lilijsko cvetna magnolija) in Magnolia stellata (zvezdasta magnolija). Cvetovi lilijsko cvetne magnolije se pojavijo skupaj z listi in so veliki med 10 in 12 cm, na zunanji strani so rubinasto rdeče ali vijolične barve, na notranji strani pa bele barve. Lilijsko cvetno magnolijo sadimo na sončno do delno osenčeno in zavetno lego. Najbolje bo prišla do izraza, če jo bomo posadili kot samostojno grmovnico. Cvetovi zvezdaste magnolije se pojavijo pred olistanjem in so veliki med 7.5 in 10 cm ter bele barve. Zvezdasto magnolijo sadimo na sončno in zavetno lego. Tako kot lilijsko cvetna magnolija tudi zvezdasta magnolija najbolje pride do izraza, če jo posadimo kot samostojno grmovnico.

Nekaj predlogov za popestritev vrta v zgodnji pomladi sem podala. Zanimivih grmovnic, ki cvetijo zgodaj pomladi je še veliko, ampak potrebno je narediti izbor in se omejiti.

Zapisala:

Tanja Planinšek, ing. vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, svetovni splet

Vir:

• Bruns Pflanzen, Catalogue of trees and shrubs, (2008/09). DATO-Druck GmbH & Co. KG, Oldenburg, Germany,
• Lorenz von Ehren, 2nd Edition, (2004). Pflanzenhandel Lorenz von Ehren GmbH, Hamburg, Germany.