Rastline, ki predstavljajo hrano za ptice

Ko ob hiši ustvarimo vrt, se v njem hitro začnejo naseljevati žuželke in živali. Žal se naselijo v vrtovih tako koristna kot tudi škodljiva živa bitja. Vendar takšna je narava – polna življenja.

V vrtovih se naselijo tudi ptice, katerim škodljive (pa tudi neškodljive) žuželke predstavljajo hrano. Ptice imajo v vrtovih, kjer je zasaditev pestra, celo leto hrano. Veliko krat pa se zgodi, da jim zmanjka hrane v jesenskem času, zato lahko v vrtovih posadimo takšne rastline katerih plodovi predstavljajo hrano pticam.

Navadni bršljan (Hedera helix) je vednozelena vzpenjavka z oprijemalnimi koreninami. Listi so vedno zeleni, usnjati, na zgornji strani bleščeči in temno zeleni, spodaj so rumenkasto zelene barve. Cveti v jeseni (septembra in oktobra). Cvetovi so dvospolni, rumeno zelene barve in dišeči. Plodovi so okrogli, koščičasti, modro črne barve in mesnati. Plodovi dozorijo šele spomladi. Bršljan je uporaben kot rastlina za preraščanje sten ali ograj in kot pokrovna rastlina. Veliko krat ga najdemo tudi v gozdovi, kjer se vzpenja po drevesih ali pa prerašča tla. V gozdovih je pomemben tudi kot hrana za živali – srnjad objeda listje, ptiči pa se hranijo s plodovi in tako tudi raznašajo seme.

Navadni šipek (Rosa canina) je listopaden grm. Listi so 7 do 10 cm dolgi, lihopernato sestavljeni iz 5 do 7 lističev, ki so zelene barve. Poganjki so poraščeni z ostrimi, ukrivljenimi bodicami. Cveti junija in julija. Cvetovi so dvospolni, nežno rožnate barve in nedišeči. Plodovi so okroglasti ali ovalni in oranžno rdeče barve. Zreli plodovi so bogati z vitaminom C in drugimi vitamini. Uporabni so za pripravo čajev, marmelad in podobno. Plodovi so uporabljeni tudi kot dodatek za okus v Cockti (Cockta). Šipke veliko krat najdemo v gozdnih robovih, kjer predstavljajo pomemben vir hrane za živali, pticam pa poleg hrane predstavljajo tudi varna mesta za gnezdenje.

Panešplja (Cotoneaster sp.) je, odvisno od vrste in sorte, lahko listopadno ali zimzeleno manjše drevo ali polegel grm (pokrovna rastlina). Listi so pri vseh vrstah zeleni. Cveti maja in junija. Cvetovi so drobni, dvospolni, bele ali nežno rožnate barve. Plodovi so okrogli in živo rdeče barve. Pri nas je panešplja najbolj poznana kot rastlina za prekrivanje tal, največkrat strmih brežin. Plodovi predstavljajo pomembno jesensko kot tudi zimsko hrano za ptice.

Brogovita (Viburnum opulus) je listopaden grm. Listi so zelene barve, dlanasto krpati (sestavljeni so iz treh krp), robovi so grobo nepravilno nazobčani. Listi se v jeseni obarvajo rdeče. Cveti v maju in juniju po olistanju. Cvetovi so bele barve in združeni v pakobulasta socvetja. V zunanjem delu socvetja so sterilni cvetovi, v sredini pa so dvospolni, drobni cvetovi. Plod je bleščeče rdeče barve, okroglast in vsebuje eno koščico. Brogovita je zaradi cvetov, rdečih plodov in jesenske barve listja tudi priljubljena okrasna rastlina. Najdemo jo tudi v gozdnih robovih, kjer v jeseni plodovi predstavljajo hrano za živali.

Enovratni glog (Crataegus monogyna) je listopadno drevo, ki pogosto raste tudi kot grm. Listi so premenjalno razporejeni, so dlanasto krpati do dlanasto deljeni (sestavljeni iz 3 do 7 krp) in zelene barve. Cveti maja in junija. Cvetovi so dvospolni, beli ali rahlo rožnati in združeni v pokončna češuljasta socvetja. Plodovi so okrogli do jajčasti, živo rdeče barve in večinoma vsebujejo po eno koščico. Enovratni glog je uporaben tudi za nestrižene žive meje in za utrjevanje nestabilnih terenov. Sadimo ga lahko tudi posamič. Zaradi neprijetnega vonja cvetov ga ne sadimo preblizu zgradb ali sedišč. Enovratni glog najdemo tudi v gozdovi, kjer s svojo navzočnostjo povečuje estetsko vrednost gozda in je tudi pomemben vir hrane za živali, pticam pa predstavlja tudi varno mesto za gnezdenje.

Navadna bodika (Ilex aquifolium) je vednozeleno drevo ali grm. Listi so vedno zeleni, eliptični do suličasti, usnjati in trdi, na zgornji strani bleščeče temno zelene barve, spodaj svetlejši. Po robu imajo zobce, ki so spremenjeni v listne bodice. Rastline so dvodomne – ženske in moške rastline. Cveti maja in junija. Cvetovi so enospolni, dišeči in bele ali rahlo rdečkaste barve. Na ženskih rastlinah pozno jeseni in zgodaj pozimi dozorijo živo rdeči, bleščeči, okroglasti plodovi. Plodovi so mesnati, vsebujejo 2 do 4 trde koščice in ostanejo na rastlini do spomladi. Zaradi plodov so najbolj zaželene ženske rastline, vendar le-te ne bodo razvile plodov, če v bližini ne bo posajena tudi moška rastlina. Plodovi predstavljajo zimsko hrano za ptice.

Jerebika (Sorbus aucuparia) je listopadno drevo. Listi so premenjalno nameščeni, lihopernato sestavljeni iz 9 do 15 eliptičnih lističev, ki so zgoraj temno zeleni, spodaj pa svetlo zeleni. V jeseni se obarvajo v rumeno ali rdečo barvo. Cveti maja in junija. Cvetovi so združeni v mnogocvetne češulje. Posamezni cvetovi so dvospolni, bele ali rahlo rumene barve in neprijetno dišeči. Plodovi se razvijejo avgusta ali septembra in so rdeče barve, okrogli in mesnati. Plodovi ostanejo na drevesu še pozno jeseni ali pozimi. Plodovi jerebike se največkrat predelajo v marmelade, kompote, sokove, čaje in alkoholne pijače. Vsebujejo tudi veliko vitamina C in organskih kislin. Slajše plodove, ki so užitni tudi surovi, ima S. aucoparia 'Edulis'. Jerebiko lahko najdemo tudi v gozdovih, kjer povečuje estetsko vrednost gozda. Plodovi pa predstavljajo hrano za ptice, srnjad in jelenjad.

Izbrala sem nekaj rastlin, ki jih lahko posadite v vrtove, če želite vanje privabiti ptice. V vrtovih pa hrano za ptice predstavljajo tudi nekatere trajnice. V jesenskem in zimskem času so to tiste, katerih cvetna stebla ne porežemo in jih imamo za zimski okras: nekatere okrasne trave, ameriški slamnik, lepe očke, hermelika in še številne druge. Če imate prostor v vrtu, si le posadite katero izmed naštetih rastlin, da boste imeli zagotovljeno ptičje bujenje.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, svetovni splet

Viri:

• Brus R., (2008). Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana,
• Brus R., (2004). Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana,
• Svetovni splet.