Kaj tako diši

V vrtovih si velikokrat posadimo rastline, ki nas razveseljujejo s svojo barvo listja, cvetenjem in nekatere tudi s plodovi. Med rastlinami je veliko takšnih, ki tudi prijetno dišijo. Nekatere imajo dišeče cvetove, druge liste, tretje lubje,…. Z njimi si lahko tako rekoč vrt tudi odišavimo.

Pri saditvi rastlin, ki dišijo v cvetovih je potrebno paziti, da jih ne vnesemo preveč, saj imajo nekatere zelo močne vonjave in postanejo moteče. Vnesemo jih nekaj in jih razporedimo po vrtu, tako da niso vse na istem koncu vrta.

V članku vam bom predstavila nekaj najbolj zanimivih rastlin, ki dišijo. Številne med njimi so že poznane in rastejo v marsikaterem vrtu.

Dišeči cvetovi češmina (Berberis sp.) in metuljnika (Buddleja davidii)

Rod češminov obsega okoli 500 različnih vrst, ki so naravno prisotni od vzhodne do centralne Azije, Južne Amerike, Evrope in severne Afrike. Češmini so srednje veliki grmi, ki so lahko listopadni ali zimzeleni. Imajo manjše enostavne liste in cvetijo z majhnimi rumenimi ali bledo rumenimi cvetovi, ki dišijo. Okrasne sorte najbolje uspevajo na sončnih legah, medtem ko zimzelene vrste lepše uspevajo na senčnih legah. Češmini niso zahtevni glede tal, dobro prenašajo konkurenco korenin drugih rastlin prav tako dobro prenašajo sušo. Uporabni so za saditve kot samostojne rastline, žive meje, pod krošnje dreves in na strešnih vrtovih.

Sorta metuljnika (Buddleja davidii) naravno izvira iz Kitajske. Grm ima lijakasto obliko rasti, veje so pokončne in se na koncu rahlo prevešajo. Spada med večje grmovnice, saj doseže višino do 5 m. Listi so ovalne do suličaste oblike, 10 do 20 cm dolgi, temno zelene barve, na spodnji strani so sivkasti. Listi v jeseni odpadejo, le na območjih s toplejšimi zimami listi ostanejo na grmu. Dišeči cvetovi se pojavljajo v latastih socvetjih. Barva cvetov je odvisna od sorte (vse od bele do vijolične). Najbolje uspevajo na sončnih legah. Za rast potrebuje navadno vrtno zemljo (ne kislo in ne bazično). Uspeva tudi na bolj suhih tleh z manj hranili. Cveti na enoletnem lesu in ga obrezujemo pred cvetenjem (tako tudi omogočimo bolj bogato cvetenje).

Dišeči bradatec (Caryopteris sp.) in dišeče magnolije (Magnolia sp.)

Bradatci so skupina grmov, ki spadajo med manjše grme, saj v višino dosežejo do 1 m, v širino prav toliko ali malce več. Imajo grozdasta socvetja, ki so sestavljena iz vijoličnih ali modrih, dišečih cvetov. Poleg dišečih cvetov imajo bradatci tudi dišeče liste. Listi so podolgovati in suličaste oblike. Barva listov je odvisna od sorte (zeleni, sivo zeleni ali pisani). Najbolje bodo uspevali na polnem soncu, kjer bodo tudi najbolj močno cveteli. Sence ne prenašajo najbolje. Ne prenašajo pozeb, saj močno pozebajo, vendar to ne pomeni, da bodo odmrli, le porezati jih je potrebno do tal in ponovno bodo odgnali. Poleg tega, da bomo z rezanjem spodbudili novo rast, bo grm tudi bolj bogato cvetel. Bradatci so tudi medonosni grmi, saj ga zelo rade obletavajo čebele.

Rod magnolij vključuje okoli 80 različnih vrst, ki se pojavljajo vse od vzhodne Azije in do Severne Amerike. Magnolije so lahko drevesne oblike ali grmaste oblike odvisno od vrste. Cvetovi magnolij so v večini bele barve, lahko so v nežnih odtenkih rožnate ali pa so dvo-barvne (zunanja stran cvetov vijolična, notranja pa bela). Cvetovi so dišeči – pri nekaterih bolj pri drugih manj odvisno od vrste in sorte. Na tržišču so se pojavile tudi vrste z rumenimi cvetovi, ki pa so precej bolj občutljive na nizke temperature kot ostale. Magnolije bodo najbolje uspevale na sončni legi, kjer jim je v tleh zagotovljeno dovolj vlage. Ne prenašajo stoječe vode. Sadimo jih na mesta, kjer bodo lepo prišle do izraza – npr. kot samostojen rastline ali pa v skupinskih zasaditvah, kjer kombiniramo največ do tri skupaj.

Karamelno dišeči listi cercidifila ali katsure (Cercidiphyllum japonicum)

Cercidifil naravno izvira iz Japonske, kjer uspeva na rečnih brežinah in hribovitih pobočjih.  Je malo ali srednje veliko drevo, saj v višino doseže do 15 m, v širino pa do 10 m. Veliko krat se najdejo tudi rastline, ki imajo več debel in se razraščajo grmasto. Največkrat pa se v vrtove sadi drevesna različica z enim glavnim deblom. Je počasi rastoče drevo, saj prirašča do 30 cm na leto. Cveti v aprilu z rožnatimi cvetovi, ampak niso cvetovi tisti, ki z vonjem privabljajo temveč so to v jeseni listi. Listi so srčaste oblike. Mladi listi so bronaste barve in se kasneje obarvajo v svetlo zeleno barvo. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo tik preden odpadejo. Odpadajoči listi oddajajo prijeten vonj, ki spominja na karamelo.

Aromatični plodovi kutine (Chaenomeles sp.)

Gen kutin vključuje štiri vrste, ki naravno uspevajo v vzhodni Aziji. Kutine so okrasni grmi z trnastimi poganjki, izmenično razporejenimi listi in po navadi rdečimi cvetovi, ki zacveto še pred pojavom listov. Po cvetenju se pojavijo rumeni aromatični plodovi, ki so užitni. Plodovi se tudi uporabljajo za predelavo v marmelade in kompote. Različne sorte in hibridi kutin so zelo uporabni okrasni grmi. So precej nezahtevne glede vzdrževanja. Primerne so za podsaditve, za ob cestne robove ali rezane žive meje. Seveda je potrebno izbrati primerno vrsto in sorto za določen namen. Cvetovi kutin so cenjeni tudi v floristiki, kjer jih zelo radi uporabljajo v raznih cvetličnih aranžmajih. Uspevajo na raznih tleh, ki niso premokra. Prav tako dobro prenašajo rez.

Zimsko pomladni dišeči cvetovi nepozebnikov (Hamamelis sp.)

Rod nepozebnikov vključuje šest vrst, ki naravno uspevajo vse od vzhodne Azije in Severne Amerike. Največkrat so to okrasni grmi ali manjša drevesa, ki imajo nesimetrične liste, ki po izgledu spominjajo na liste leske. Cvetovi so dvospolni in se nahajajo v listnih pazduhah. Iz cvetov se razvijejo oreščki, ki se nahajajo na kratkih pecljih. Cvetovi nepozebnikov so zelo zanimivi, saj so cvetni listi zviti v cvetnih popkih pri nizkih temperaturah in se odpro pri višjih dnevnih temperaturah. V primeru nizkih temperatur se lahko cvetni listi ponovno 'skrijejo' v cvetne popke, ter se ponovno odpro pri višjih temperaturah. Ta proces lahko ponovijo štirikrat v enem cvetnem obdobju. Cvetovi so dišeči in nekateri nepozebniki lahko cveto vse od decembra pa do marca / aprila. Najbolj dišeče cvetove ima sorta 'Pallida'. Nepozebniki so uporabni tako zaradi svojih cvetov kot tudi zaradi prečudovite jesenske barve listov. Niso zahtevni glede rastnih pogojev. Za normalno rast potrebujejo normalno vrtno zemljo, ki zadržuje dovolj vlage. Sadijo se na zelo vidna mesta kot npr. pred vhod, pred živo mejo, pred temnim ozadjem (da pride do izraza med cvetenjem), v mešanih cvetočih živih mejah,…. Ne prenaša obrezovanja. Obrežemo ga le če je res potrebno. Potrebuje zavetno lego, saj ne prenaša vetrov.

Dišeče plezalke – himalajski srobot (Clematis montana 'Rubens') in glicinija (Wisteria sp.)

Rod srobotov je zelo pester, saj zajema skoraj 250 različnih vrst srobotov, ki so naravno prisotni po vsem svetu. Lahko so listopadni ali zimzeleni, plezeči / vzpenjajoči, polgrmi ali zelnate trajnice. Zaradi zelo lepih cvetov so priljubljene plezalke. Vrsta C. montana 'Rubens' je zelo močna v rasti in se tudi vzpenja zelo visoko (tudi do 8 m ali višje, če so zime bolj mile). Listi so zeleni. Cvetovi so preprosti in po izgledu spominjajo na jesenske vetrnice, so nežno rožnate barve ter se pojavljajo na dvoletnem lesu. Cvetovi so prijetnega vonja. Najbolje uspeva na sončni do delno osenčeni, zavetni legi v humusni in hranilni zemlji z dovolj vlage. Obrezuje se zelo redko oz. le če je potrebno in se poreže takoj po cvetenju.

Glicinija izvira iz Azije (Japonska in Kitajska). Wisteria floribunda izvira iz japonske in se ovija okoli opore v smeri urinih kazalcev, medtem ko Wisteria sinensis izvira iz kitajske in se okoli opore ovija v nasprotni smeri urinih kazalcev. Listi so pri obeh zeleni, ki se na jesen obarvajo v rumeno. Japonska glicinija cveti v grozdastih socvetjih. Dišeči cvetovi so vijolične barve in se odpirajo postopoma od prvih do zadnjih. Kitajska glicinija prav tako cveti v grozdastih socvetjih, a se njeni dišeči cvetovi odpro skoraj vsi naenkrat. Obe uspevata na sončnih in zavetnih legah v vlažnih ter hranilnih tleh.

Vrt nam lahko prav prijetno diši vse od zime do pozne jeseni, če vemo katere rastline si posaditi, da bo prijetno dišalo. Nekaj predlogov sem navedla, a je prijetno dišečih rastlin še veliko.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, svetovni splet