Drevesa v javnih nasadih

Že vrsto let opazujem kako se narava in s tem drevesa morajo umikati gradbenim elementom. V marsikaterem kraju v Slovenije se zadnje čase dogaja, da se morajo drevesa umikati ali na novo zgrajeni stavbi, cesti, pločniku, parkiriščem,… Pa mora biti vedno tako?

Sem mnenja, da bi se prej morala kakšna zgradba umakniti drevesu in ne obratno, saj imamo lahko od drevesa več koristi. Pomembno je tudi, da se odstranjena (stara) drevesa nadomesti z novimi. V mestnih okoljih (t.j. mestna središča) drevesa dajejo senco in s tem ohlajajo ozračje ter posledično tudi asfaltirana področja, čistijo zrak, umirjajo veter, drevesa zadržujejo veliko prašnih delcev, omilijo hrup,… in še bi lahko naštevala dobrih lastnosti dreves. Obstajajo tudi primeri, kjer se sadijo drevesa, ampak so le-ta lahko napačno izbrana – napačna vrsta in sorta. Potem so tukaj tudi primeri napačne saditve, kjer je sadilna jama premajhna ali napačno pripravljena in je drevo že v začetku obsojeno na hiranje. Da ne bo pomote, pohvalno je, da se v mesta vnašajo drevesa in vedno več je tudi vnosov dreves, ki so strokovno utemeljena in smiselno vnesena v prostor. Poleg tega je vedno več gradbincev prisiljenih, da upošteva nasvete stroke (t.j. izkop in velikost sadilne jame), saj ga k temu prisili investitor.

Namen tega članka je spodbuda k večji (in premišljeni) uporabi dreves v javnih nasadih. Zakaj sem se odločila za javne nasade? Ker se s širjenjem mest, zelene površine vedno umikajo. Vendar so ljudje vedno bolj ozaveščeni in si vedno bolj želijo zelenih površin v samem mestu. Na teh mestih se lahko sprostijo in uživajo v delčku narave (pa čeprav umetno ustvarjene).

Drevesa in s tem tudi zelene površine imajo v mestih vedno večji pomen tudi glede na podnebne spremembe, saj blažijo učinke visokih temperatur, dolgotrajnih suš in močnih nalivov. Drevesne krošnje blažijo tudi vplive povečane stopnje škodljivega UV-B sevanja in količine ozona. Drevesa izboljšujejo tudi rabo odprtega prostora v mestu (npr. za kolesarjenje, sprehode,…).

Funkcije drevja v javnih nasadih

Drevesa imajo v mestih več dobrih funkcij. Ena izmed pomembnejših je tudi ekološka funkcija, saj drevesa v mestih blažijo učinke podnebnih sprememb, izboljšujejo kakovost zraka, shranjujejo zalogo vode in predstavljajo življenjsko okolje za različne živalske vrste.

Drevesa v mesnem okolju vplivajo tudi na temperaturo in zračno vlago. S tem ohlajajo ozračje in naredijo okolico prijetnejšo. Drevesa lahko v svoji neposredni bližini znižajo temperaturo od 5 do 15 °C kot npr. v delih mesta brez dreves.

Drevesa lahko v svojih krošnjah zadržijo 30% padavin, ki jih prestrežejo. Še dodatnih 30% pa zadržijo z koreninami. Voda, ki postopno izhlapeva iz dreves v zrak pa v poletnih mesecih pripomore k boljšemu počutju ljudi v mestih.

Drevje v mestih vpliva tudi na hitrost in smeri vetra. Na mestih, kjer so posajena drevesa, se lahko hitrost vetra zmanjša do 50%. Če želimo uspešno omiliti hitrost vetra, je pomembno, da upoštevamo gostoto listja na drevesu in da so le-ta smiselno razporejena. Hitrost vetra lahko omilimo tudi s slojevito zasaditvijo – od tal do krošenj dreves (trajnice, grmovnice, drevesa).

Z drevesi lahko omilimo tudi hrup. Kako uspešno bomo omilili hrup je odvisno od listov, predvsem od velikosti listov in same pozicije lista glede na vir zvoka. Pri izbiri dreves (s katerimi želimo omiliti hrup) moramo biti pozorni na čim večjo listno površino, ki ima trdno strukturo in je dlakava. Zelo pomembno je tudi, da so krošnje dreves goste tudi v notranjosti in da drevesa ostanejo dalj časa olistana.

Drevesa v mestnem okolju pomagajo zniževati onesnaženost zraka. S svojimi listi za potrebe rasti iz zraka absorbirajo ogljikov dioksid (CO₂), hkrati pa iz zraka absorbirajo tudi onesnaževalce – ozon, ogljikov monoksid (CO) in žveplov dioksid (SO₂), v zrak pa oddajajo kisik. Drevo zrak tudi filtrira, saj odstranjuje v zraku lebdeče mikro prašne delce. Le-ti se usedejo na listno površino. Z listja pa se sperejo s pomočjo dežja ali pa se odstranijo z odpadanjem listja. Pri iglavcih se prašni delci lovijo na robovih iglic, pri listavcih pa se najbolje obnesejo drevesa, ki imajo grobo in dlakavo površino.

Ob zgoraj naštetem ne morem mimo omembe napačnega obrezovanja – obglavljanja dreves, ki je opravljeno nestrokovno. S tem ko se obreže (obglavi) neko odraslo drevo, se odstrani velik del krošnje. Takšno drevo ne more zagotoviti dovolj sence, omiliti hrupa, zmanjševati onesnaženje zraka in zadrževati dovolj prašnih delcev. Ne-le da se zmanjšajo vse prej naštete funkcije drevesa, zmanjša se tudi moč obrambnega mehanizma, zdravstveno stanje in skrajša se mu življenjska doba. Ob tem bi morali razmisliti kdo sme obrezovati drevesa na javnih površinah, saj se z napačnim in nestrokovnim obrezovanjem povzroča velika škoda. Tako obrezana drevesa so v veliki večini obsojena na propad in s tem se povzroča tudi nevarnost – velike rane se ne morejo zaceliti in na teh mestih je vstopna točka za razne škodljivce in bolezni. Takšne poškodbe potem pripeljejo do trohnenja in posledica je lomljivost drevesa. Temu sledi odstranitev drevesa, ki se v veliki meri ne nadomešča z novim.

Drevesa v mestih imajo tudi estetsko funkcijo, saj prispevajo k zagotovitvi zasebnosti, lahko poudarijo ali zakrijejo poglede, poudarijo in dopolnijo arhitekturne detajle.

Poleg zgoraj vseh naštetih ekoloških in estetskih funkcij v mestih imajo drevesa tudi družbeno funkcijo, saj neposredno in posredno vplivajo na dobro počutje ljudi – prebivalcev in obiskovalcev. Drevje, ki je smiselno umeščeno v mestno okolje bo ljudi spodbujalo k druženju na odprtem prostoru v mestu. Drevesa nas pomirjajo, pospešujejo hitrost okrevanja v bolnišnicah, imajo pozitivne učinke na koncentracijo in izobraževanje. Poleg vseh naštetih dejavnikov pa pomembno vplivajo tudi na ceno nepremičnin.

Zapisala:

Tanja Planinšek, ing. vrt.

Fotografije:

Marija Herman-Planinšek, Vladimir Planinšek

Vir:

• Šiftar A., Maljevac T., Simoneti M., Bavcon J. (2011). Mestno drevje. Botanični vrt Univerze v Ljubljani,
• Šiftar A. (2001). Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana.