Hydrangea macrophyla

Drevesnica Omorika d.o.o.

Koroška cesta 44
Muta SI 2366
Telefon: 02/87 61 319, 02/87 69 000
Telefax: 02/87 61 319
drevesnica@omorika.si

Upravljanje piškotkov

Najdete nas tudi na Facebooku.

Sreda, 2. marec 2016 - 12:07

Urbani vrtovi - zakaj so tako pomembni

Mestni park v Frohenleiten-u, Avstrija

Mestni park v Frohenleiten-u, Avstrija

Drevoredi v mestih znižujejo temperaturo v poletnih mesecih

Drevoredi v mestih znižujejo temperaturo v poletnih mesecih

Otroško igrišče v objemu zelenila je prijetno za druženje

Otroško igrišče v objemu zelenila je prijetno za druženje

Parkirišča obsajena z rastlinami so tudi bolj prijetna na pogled

Parkirišča obsajena z rastlinami so tudi bolj prijetna na pogled

Urejeni vrtički v mestih tudi izboljšujejo kvaliteto življenja

Urejeni vrtički v mestih tudi izboljšujejo kvaliteto življenja

Tudi obsajene vodne površine v mestih so prijetne za druženje

Tudi obsajene vodne površine v mestih so prijetne za druženje

Strešni vrtovi so lahko zasajeni s homuljicami (Sedum) ali...

Strešni vrtovi so lahko zasajeni s homuljicami (Sedum) ali...

... okrasnimi travami in drugimi trajnicami

... okrasnimi travami in drugimi trajnicami

Izgled The High Line pred ureditvijo leta 2009

Izgled The High Line pred ureditvijo leta 2009

The High Line park, New York

The High Line park, New York

Zemljevid The High Line parka

Zemljevid The High Line parka

Ko se sprehajamo po mestu in opazujemo drevesa, grmovnice, zasajene cvetlične grede,… se nam zdi kot, da je vsepovsod veliko zelenega prostora. Veliko krat se sprehodimo skozi mestni park, mimo lepo urejenega pred-hišnega vrta ali skozi drevored na ulici. Marsikdaj se tega niti ne zavemo, ker nam je samoumevno, da je to tam. Ponekod takšna mesta izginjajo, ker so 'nujno' potrebna nova parkirišča ali pa morda nov trgovski ali poslovni center. Takrat se šele zavemo, da je nekaj izginilo.

 

Kaj so urbani vrtovi in njihov pomen

Med urbane vrtove štejemo urejene zelene površine kot so:

  • Parki,
  • pred-hišni vrtovi,
  • urejene površine za vrtičkarje,
  • urejene cvetlične grede,
  • drevoredi,
  • mestni gozdovi,
  • okrasna korita zasajena z rastlinami,
  • strešni vrtovi,

Zelene površine igrajo pomembno vlogo v urbanih mestih, saj nas ščitijo pred večjimi nalivi, temperaturnimi ekstremi, izboljšujejo kvaliteto zraka, omogočajo zavetje živalim in imajo tako ali drugače pozitiven učinek na naše počutje.

Rastline pomagajo zadržati odvečno vodo ob nalivih. Nekatere rastline so sposobne posrkati veliko količino vode kot druge. Na strešnih vrtovih so najbolj uspešno posrkale večjo količino vode kot ostale rastline homuljice (Sedum). Še več vode so posrkale rastline iz vrste Salvia, ki so vpile kar 50% več vode kot druge.

Nekatera drevesa, predvsem tista z gosto krošnjo in večjo listno površino, lahko zadržijo večje količine prašnih delcev. Na primer 6 m visoka lipa (Tilia) lahko s svojimi listi zadrži okoli 166 g prašnih delcev ob suhem vremenu (tukaj ni upoštevano koliko prašnih delcev bi zadržalo celotno drevo – listi + deblo (lesna površina)).

Z pravo izbiro rastlin za strešne vrtove lahko v poletnih mesecih znižamo temperaturo prostora. Najbolje znižujejo temperaturo homuljice (Sedum), rastline iz vrste Salvia in čišljak (Stachys). Le-te rastline so znižale temperaturo prostora za okoli 1,3 °C. Ozelenjene strehe pomagajo tudi pri 'pobiranju' prašnih delcev iz zraka. Strehe zasajene s homuljicami ali travami lahko absorbirajo okoli 100 g prašnih delcev/m2 na leto.

Drevesa čistijo zrak. Z izbiro pravih dreves lahko bistveno izboljšamo kvaliteto zraka v mestu. Odraslo drevo (bukev) proizvede na leto okoli 9400 litrov kisika, ki ga človek porabi v desetih dneh. Tako človek potrebuje za čas življenja približno 40 dreves za proizvodnjo kisika.

Poleg vseh naštetih dobrih lastnosti rastlin, ki se jih včasih niti ne zavedamo, zelene površine pripomorejo k boljšemu počutju ljudi v mestih. Sprehod skozi mestni park ob poslušanju prijetnega ptičjega petja nas sprosti. V parkih se ljudje tudi družijo ob klepetu, rekreaciji, igri,…

 

Primer dobre prakse

Primer dobre prakse, kjer so se odločili v mesto uvesti nekaj zelenila, je v New Yorku (Manhattan, med Midtownom in West Village). Na okoli 2 km dolgi opuščeni železniški progi so se odločili v letu 2009 urediti nekakšen park. Vse skupaj je še toliko bolj zanimivo, ker je proga dvignjena 9 m nad ulico.

Park so zasnovali James Corner Field Operations in Diller Scofidio + Renfro. Zasaditev pa je zasnoval Piet Oudolf.

V parku so najprej želeli postaviti ogrodje – torej drevesa. Večina dreves je tam že uspevala, zato je bilo potrebno le proučiti katera drevesa, ki so bila na določenih mestih moteča ali pa so rasla preblizu skupaj, odstraniti. V parku so uporabljene rastline, ki so avtohtone ali pa uspevajo brez večjih težav v ZDA. Je nekakšen 'divji' park, ki deluje naravno in ne preveč umetelno. Zasaditev se lepo vključuje v samo okolje. V parku so postavili tudi nekaj klopi, na nekaterih predelih pa so uporabili oz. pusti stare železniške tire in jih samo obsadili z grmovnicami in travami.

V park je prost vstop, ampak ni odprt 24 ur na dan. Zanimiv je skozi celotno leto, saj se vse skozi nekaj dogaja. Park uporablja veliko ljudi za rekreacijo, obišče pa ga vedno več turistov.

Lokalni prebivalci so ugotovili, da se je kvaliteta življenja izboljšala, prav tako pa so opazili, da so določenim infrastrukturam v bližini parka zrastle cene.

Vsekakor je park primer dobre prakse, saj nam daje navdih, da lahko določene predele v mestu spremenimo v prijetne kotičke in prinesemo nekaj poživila.

Pomembno je, da so v mestih urbani vrtovi. Na srečo pri nas še nimamo tako velikih 'betonskih džungel', kjer je poleti neznosno vroče, ker se vročina odbija od betona, asfalta,… in ni rastlin, ki bi to vročino razbile in ohladile ozračje. Zato so tudi pomembni urbani vrtovi v mestih, saj z njimi zvišujemo kvaliteto življenja v mestih samih, ponekod pa urejene zelene površine pripomorejo tudi k višjim cenam infrastrukture.

 

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Marija Herman-Planinšek, svetovni splet

 

Vir:

  • The Garden, november 2015,
  • Naravoslovna solnica, letnik 14, št. 2, zima 2010,
  • Svetovni splet.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.