Strokovna - latinska imena rastlin veliko povedo

Kakršen koli obisk tuje države je lahko zanimiv, če le imamo nekaj lokalnega znanja torej tujega jezika. Že z znanjem nekaj tujih besed oz. lokalnega jezika lahko dobimo kar želimo. Tako je tudi z znanjem oz. poznavanjem strokovnih (latinskih) imen. Strokovna poimenovanja rastlin ali latinska imena rastlin so pomembna za sporazumevanje med botaniki, dendrologi, vrtnarji,… tako v Sloveniji kot v tujini.

Strokovna (latinska) imena rastlin niso le temelj za sporazumevanje med nami, ki se ukvarjamo z rastlinami in ljubitelji rastlin, ampak so pomembna tudi zato, ker s strokovnim (latinskim) imenom povemo točno katero rastlino imamo v mislih. Kot vemo imajo v vsaki državi (tudi v Slovenji) rastline čisto lokalna imena. Z (če je le možno) točnim strokovnim (latinskim) imenom rastline bo tako nekdo v vrtnariji, drevesnici vedel za katero rastlino gre. S tem, ko uporabimo strokovno (latinsko) poimenovanje rastline, bomo lahko pridobili tudi informacije o rastlini oz. si izmenjali izkušnje z drugimi vrtnarji ali ljubitelji rastlin.

Strokovna (latinska) imena rastlin pa se lahko tudi spremenijo, saj z znanjem in novimi dognanji o določeni rastlini se lahko pride do ugotovitve, da neka rastlina ne spada v neko družino, rod ali vrsto. S poimenovanji rastlin se največkrat ukvarjajo botaniki in dendrologi. Vrtnarju preimenovanja oz. nova poimenovanja niso ravno v veselje, botaniki in dendrologi pa se veselijo, saj jim to predstavlja korak dalje v umeščanju rastlin.

Pravilno pisanje strokovnih (latinskih) imen rastlin je tudi pomembno. Največkrat se pišejo v pisavi italics (ležeče). Rodovno ime se vedno napiše z veliko začetnico npr. Chamaecyparis, vrstno ime pa se piše z malo začetnico npr. nootkatensis. Sortna imena se pišejo (največkrat) v enojnih navednicah, s pokončno pisavo in z veliko začetnico npr. Chamaecyparis nootkatensis 'Pendula'. Velikokrat srečamo strokovna (latinska) imena rastlin, ki vsebujejo X npr. Tilia x europaea (lipa). Le-to pomeni, da je ta vrsta lipe križanec (označeno z X) med malolistno lipo (Tilia cordata) in velikolistno lipo (Tilia platyphyllos).

Utemeljitelj uporabe strokovnih (latinskih) imen rastlin je bil švedski botanik, zdravnik in zoolog Carl Linné (1707 – 1778). Poleg strokovnih (latinskih) imen vsebujejo botanična imena tudi mnoge elemente grščine. Poimenovanja rastline lahko vključujejo imena raziskovalcev, znanstvenikov, pokrajin, držav, celin,…. Rastline nam lahko s svojim imenom povedo od kod izvirajo, na kakšnih rastiščih uspevajo, kako izgledajo (videz rastline), o lastnostih rastlinske vrste ali o njenih posameznih delih (cvet, list, trn,…).

Kaj lahko izvemo iz strokovnega (latinskega) imena rastline?

Strokovna (latinska) imena rastline lahko kot sem zapisala vsebujejo imena raziskovalcev, znanstvenikov ali osebe, ki je rastlino odkrila. Takšno poimenovanjem nam ne pove veliko o rastlini sami (izgled, izvor, rastišče,…). Izvemo le kdo jo je odkril oz. po kom je poimenovana. Nekaj primerov takšnih rastlin:

• Campanula zoysii (Zoisova zvončnica), Viola zoysii (Zoisova vijolica), rod tropskih trav Zoysia - Rastlini in rod tropskih trav je poimenovan po slovenskem botaniku Karlu Zoisu (1756 – 1799).
• Rod Hladnikia je poimenovan po slovenskem duhovniku in botaniku Francu Hladniku (1773 – 1844).
• Scopolia carniolica (kranjski volčič) je poimenovan po italijanskem botaniku in biologu Giovanniu Antoniu Scopoliu (1723 – 1788).
• Znano ime je tudi Hosta sieboldiana, ki nosi rodovno ime (Hosta) po avstrijskem botaniku Nicolausu Hostu (1761 – 1834), vrstno ime (sieboldiana) pa nosi po nemškem zdravniku in popotniku Philippu von Sieboldu (1797 – 1866).
• Vsem sta poznani tudi imeni Acer davidii (javor) in Buddleja davidii (metuljnik), ki nosita v vrstnem imenu ime po francoskem misijonarju in zbiratelju rastlin Abbéju Jeanu Pierru Armandu Davidu (1826 – 1900).

Pogostokrat lahko po strokovnem (latinskem) imenu rastline sklepamo o izvoru oz. domovini rastline. Tako v imenu najdemo ali ime pokrajine, države, kontinenta, …. Nekaj primerov takšnih rastlin:

• Vrstno ime africanus, afer, afra, afrum nam pove, da je neka rastlina afriška oz. izvira iz Afrike (Agapanthus africanus, Salvia africana,…).
• Iz vrstnega imena canadensis je možno sklepati, da rastlina izvira iz Kanade (Amelanchier canadensis, Tsuga canadensis,…).
• Tudi po Evropi je nekaj rastlin dobilo svojo vrstno ime (europaeus), npr. Euonymus europaeus, Tilia x europaea, Olea europaea,….
• Vrstno ime himalaicus, himalayensis nam pove, da neka rastlina izvira iz Himalaje (Aster himalaicus, Geranium himalayense,…).
• Nekaj rastlin je poimenovanih tudi po naših sosednjih državah: austriacus (Avstrija) – Veronica austriaca, Pinus nigra var. austriaca,…, croaticus (Hrvaška) – Helleborus croaticus, Dianthus croaticus,…, italicus (Italija) – Phlomis italica, Populus nigra 'Italica',….
• Pogosto tudi najdemo rastline, ki imajo v imenu besedo japonicus, kar pomeni, da rastlina izvira z Japonske (Acer japonicum, Chaenomeles japonica, Kerria japonica, Spiraea japonica,…).
• Nekatere rastline nosijo v svojem imenu tudi ime kraja npr. po Montpellieru v Franciji – monspeliensis, monspessulanus (Dianthus monspessulanus, Acer monspessulanum,…).

Z vrstnimi imeni v strokovnem (latinskem) imenu rastline se lahko pove na kakšnem rastišču rastlina uspeva:

• alpinus – rastlina raste v Alpah oz. v gorah (Dianthus alpinus, Aquilegia alpina,…),
• amphibius – rastlina raste v vodi in na kopnem,
• aquaticus, aquatilis – rastlina raste v vodi ali ob vodi (Mentha aquatica, Ranunculus aquatilis,…),
• arenarius, arenosus – rastlina raste na peščenih tleh (Dianthus arenarius, Leymus arenarius,…),
• campestris – rastlina raste na ravnicah ali poljih (Acer campestre),
• maritimus – rastlina raste ob morju (Armeria maritima, Labularia maritima,…),
• montanus – rastlina raste v hribih (Clematis montana, Geum montanum,…),
• palustris – rastlina raste v močvirjih (Euphorbia palustris, Quercus palustris,…),
• petraeus – rastlina raste v skalovju (Quercus petraea),
• pratensis – rastlina raste na travniku (Geranium pratense, Pulsatilla pratensis,…),
• rivalis, rivularis – rastlina raste ob potokih, vodotokih (Geum rivale),
• sylvaticus, sylvestris – rastlina raste v gozdu (Fagus sylvatica, Malus sylvestris, Pinus sylvestris,…).

K rodovnim imenom je tudi veliko krat dodana beseda, ki nam pove strani neba in s tem s katerega območja rastlina izvira:

• borealis – severno,
• australis – južno,
• occidentalis – zahodno,
• orientalis – vzhodno.

Z vrstnimi strokovnimi (latinskimi) imeni rastlin so lahko podane primerjalne ali opisne oznake. Z primerjalnimi oznakami naj bi bilo pojasnjeno, da ima neka rastlina ali njen del določene podobnosti z že znano rastlino. Tako lahko k rodovnemu imenu dodamo že znano rastlinsko ime npr. Potentilla saxifraga (sestavljena iz rodovnega imena petoprstnika (Potentilla) in kamnokreča (Saxifraga)). Lahko je v imenu beseda, ki opisuje, njen izgled ali del rastline z nečim že obstoječim npr. platanoides – podoben platani (lat. Platanus) (Acer platanoides – ostolistni javor, ki ima liste podobne platani). Lahko pa dodamo latinskemu imenu predpono pseudo (iz grščine in pomeni nepravi, napačen) npr. pseudoplatanus (neprava platana) – Acer pseudoplatanus (gorski javor, ki ima liste podobne platani).

V strokovnem (latinskem) imenu rastline je lahko podana opisna oznaka, ki nas spominja na že znane pojme ali opisuje liste, cvet ali je podana barva ali pa uporabijo števila. Le te besede so zapisane ali v latinskem jeziku ali pa izvirajo iz grščine.

Naj navedem samo nekaj primerov, da lahko dobite predstavo. Kot veste je teh izrazov veliko in če bi želela navesti vse, bi zavzelo veliko prostora.

Nekaj primerov opisnih oznak, ki nas spominjajo na že znane pojme:

• compactus – kompakten, zgoščen (Abies concolor 'Compacta'),
• erectus – pokončen (Populus tremula 'Erecta'),
• giganteus – gigant, velikanski (Sequoiadendron giganteum),
• globosus – kroglast, globus (Acer platanoides 'Globosum'),
• magnificus – veličasten (Geranium x magnificum),
• maximus – največji, maksimalen (Corylus maxima),
• odoratus, odorus – dišeč, odišavljen (Viola odorata),
• zebrinus – črtast, zebrast (Miscanthus sinensis 'Zebrinus'),
• …

Nekaj primerov opisa rastlin z uporabo opisa lista. Latinsko je list folium, grško pa phyllos.

• aqifolius – bodičast (Ilex aqifolium – bodika, božje drevce),
• cordifolius – srčast (Bergenia cordifolia – srčastolistna bergenija),
• grandifolius – velikolistni (Achillea grandifolia - rman),
• macrophyllos – velikolistni (Hydrangea macrophylla – velikolistna hortenzija),
• microphylla – drobnolistni (Buxus microphylla – malolistni pušpan),
• platyphyllus, platyphyllos – mnogolistni (Tilia platyphyllos – velikolistna lipa),
• …

Tukaj sem navedla res samo nekaj primerov, saj je o razlagi strokovnih (latinskih) imen napisna cela knjiga. Ta članek predstavlja res majhen del poimenovanja rastlin, saj je strokovnih (latinskih) imen rastlin veliko. Upam, da sem vas s tem spodbudila, da boste poizkušali razvozlati ime kakšne rastline in da se boste navadili na uporabo strokovnih (latinskih) imen, saj (kot sem zapisala) se v rastlinskem svetu sporazumevamo s temi imeni.

Zapisala: Tanja Planinšek, ing. vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, svetovni splet

Viri:

• Brittain J., (2006). Plants, People & Places, The Plant Lover's Companion. David & Charles,
• Plant Names Explained, Botanical Terms and their Meaning (2005). David & Charles,
• http://www.svz-si.eu/sl/Poimenovanje_rastlin/.