Geranium sanguineum 'Compact'

Drevesnica Omorika d.o.o.

Koroška cesta 44
Muta SI 2366
Telefon: 02/87 61 319, 02/87 69 000
Telefax: 02/87 61 319
drevesnica@omorika.si

Upravljanje piškotkov

Najdete nas tudi na Facebooku.

Torek, 8. november 2011 - 07:53

Škodljivci in bolezni na pušpanih (Buxus)

V preteklih letih mojega ukvarjanja z vzgojo okrasnih rastlin ne morem mimo bolezni in škodljivcev, ki se pojavljajo na posameznih rastlinah. Vse pogostejše pojavljanje različnih bolezni in škodljivcev me je vzpodbudilo k iskanju njihovih simptomov in prepoznavanju le-teh. Tako sem začel sodelovati s fitopatologi na gozdarskem in kmetijskem inštitutu ter s fitosanitarno upravo RS. Kot pripomoček pa so mi članki v raznih strokovnih revijah in spletne strani raznih inštitucij, ki se ukvarjajo s fitopatologijo.

Z globalnim trgom, predvsem pa v Evropi brez meja, je tudi premeščanja rastlin vse več in s tem povečanja nevarnosti vnosa raznih novih bolezni in škodljivcev k nam. Države v Evropi imajo različno organizirane in efektivne fitopatološke službe. Kot posledica tega je tudi zdravstveno stanje rastlin sorazmerno. Slovenija se lahko pohvali z eno najbolje organiziranih fitopatoloških služb. V našo državo vse pogosteje prinašamo rastline iz držav s slabo organiziranimi fitopatološkimi službami (prednjačita Madžarska in Italija). Rastline so vede ali nevede že okužene z raznimi boleznimi ali pa napadene od različnih škodljivcev.

V zadnjem času se največ vprašanj nanaša na bolezni in škodljivce na pušpanu – Buxus. Ker to problematiko poznam, se mi zdi prav, da o tem tudi nekaj na kratko napišem.

 

Škodljivci na pušpanu

Na pušpanih se pojavlja kar nekaj škodljivcev in bolezni. Od škodljivcev se najpogosteje pojavlja pušpanova hržica – Monarthropalus buxi. Samica hržice odloži koncem maja v začetku junija jajčeca v liste vršičnih poganjkov. Na listih se pojavijo mehurjaste izbokline v katerih se v maju naslednjega leta izležejo ličinke, ki žrejo listno maso. Listi postanejo sprva rumeno pegasti, ob močem napadu pa kasneje porjavijo in odpadejo. Zaradi dolgotrajnega razvojnega cikla hržice jo je težko zatirati. Najboljša sta redni pregled in redno obrezovanje pušpana.

  Odrasla hržica                                                 Nabrekline na listih

Pušpanova bolšica – Psylla buxi  leže jajčeca v liste pozno poleti. Naslednje leto spomladi se izvalijo majhne bele uši, ki iz listov sesajo sok preden v juniju odletijo. Na listih izgledajo te uši kot bel poprh. Listi so zaradi tega manjši, ob močnejšem  napadu se celo zavihajo in kasneje lahko celo odpadejo, lahko pa propade celoten grmiček.

 

Izgled pušpanove bolšice                                           Bel 'poprh' na listih

Med najnevarnejše škodljivce na pušpanih spada pušpanova vešča – Cydalima perspectalis, ki so jo v Evropi prvič našli v Nemčiji leta 2007. Ker je vešča zelo dober letalec se hitro tudi širi. Prenašajo se tudi s premeščanjem posameznih primerkov pušpana. Njen izvor je vzhodna Azija (Kitajska, obe Koreji in Japonska). V Evropo (Nemčijo) pa je bila vešča prenesena s sadikami. V letu 2009 in 2010 pa se je pojavila tudi v Sloveniji.

Samica leže jajčeca na spodnjo stran listov. Jajčeca so rumena vsaka v premeru okoli 1 mm in jih je težko opazit. Iz jajčec se izležejo gosenice, ki so vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, s posameznimi črnimi pikami ter črno glavo, približno 4 cm dolge. Sčasoma gosenice postajajo rjavkaste barve. Pri svojem žretju tvorijo zapredke podobne pajčevini. Ko je zrelostno žretje zaključeno, se gosenica zabubi. Buba je 1,5 – 2 cm dolga v začetku zelene barve s temnimi vzdolžnimi progami, ki postane kasneje rjave barve, skrita med listi in vejicami. Iz bube izleti vešča, ki meri čez krila okoli 4 cm in je v začetku umazano bele barve z rjavimi vrhi kril. S staranjem se cela obarva v rjavo. Razvojni cikel od jajčeca do vešče traja do 40 dni, odvisno od temperatur. Na leto ima vešča od 3 do 4 generacij, ob ugodnih pogojih tudi več.

Borba proti temu škodljivcu je malo težja saj vešče ležejo jajčeca na notranje liste. V manjših nasadih lahko pregledamo sadike, v večjih pa je to nekoliko težje. Dokaj učinkovito škropivo je Decis, saj deluje dotikalno in z oprijemom na liste preko želodca vešče. Biološko so najbolj aktivni ptiči, v večjih nasadih pušpana pa se lahko borimo z entomopatogenimi bakterijami in z nematodami.

  Pušpanova vešča                                Gosenice pušpanove vešče

  'Zapredki' na uničenem pušpanu                               Naravni sovražnik vešče

 

Bolezni na pušpanu

Med boleznimi na pušpanu je daleč najbolj nevarna pušpanov ožig – Cylindrocladium buxicola. Gliva se širi z vodo in vetrom, zaradi svoje lepljivosti pa jo prenašajo insekti, ptice in ljudje. Slednji predvsem z orodjem, ki ga uporabljajo pri obrezovanju. V Evropi so jo prvič opazili v Angliji leta 1994, v celinski Evropi pa so jo opazili najprej v Belgiji leta 2000, konec prejšnjega desetletja pa se je razširila tudi v Slovenijo. Nobena vrsta in sorta pušpana ni imuna na napad te glive. Mogoče so nekoliko manj dovzetne za vdor glive malolistne vrste in sorte pušpanov.

Gliva je izredno trpežna, saj na njo ne vplivajo nizke ne visoke temperature. Gliva po svojem dotiku z listom izredno hitro (v 4 urah) prodre preko listnih rež v rastlino in razvije svoje hife po rastlini v roku 48 ur ne samo po listih, ampak tudi po pecljih listov in vej. Ker poteka okužba zelo hitro, jo je v začetku okužbe tudi težko opaziti. Sprva pričnejo vrhovi listov rumenet in se prebarvajo v rjavo, podobno kot da bi jih ožgalo sonce. Meja med rjavim vršičkom lista in ostalim listom je dokaj izrazita in je temno zelene barve. Bolezen napreduje zelo hitro. Zaradi hitrosti razvoja glive jo je skoraj nemogoče uničit. Do sedaj še niso odkrili fungicida, ki bi glivo popolnoma uničil. Z rednim tretiranjem različnih fungicidov bolezen samo upočasnimo.

Mnogokrat vrtnarji in imetniki pušpanov zamenjujejo napad glive Cylindrocladium buxicola z napadom veliko manj nevarne glive Volutella buxi. V svojem začetku sta si precej podobni, le da prva napada zdrave rastline, druga pa je sekundarna gliva in napada poškodovane rastline (predvsem poškodbe po obrezovanju).

     

Okužen list s pušpanovim ožigom                   Pušpan napaden s pušpanovim ožigom

 

Začetek napada pušanovega ožiga                                Propad pušpanove živice

Naslednja bolezen, ki napada poškodovane pušpane je tudi gliva in se imenuje rja pušpanovih poganjkov - Volutella buxi. Velikokrat se pojavlja skupaj z glivo Cylindroclaium buxicola. Listi so v začetku  nekoliko roza barve, ki se kasneje pobarvajo v rjavo barvo. Napad glive povzroči odmiranje poganjkov. Ta gliva je precej obvladljiva, saj so kot sredstvo za zatiranje učinkoviti skoraj vsi fungicidi.

  Napadeni listi z glivo Volutella buxi                                       Napadena rastlina

Na pušpanih se dokaj pogosto pojavlja tudi pegasta pušpanova rja - Puccinia buxi. Napada zasenčene stare liste na katerih se sprva pojavijo rumene pege, ki se sčasoma povečajo in počrnijo. Te pege se razvijejo v nekakšne bradavice. V kolikor je teh bradavic na listu veliko, le-ta list običajno odmre. Obramba proti tej glivi je redno obrezovanje in uporaba fungicidov.

  Napadeni listi z glivo Puccinia buxi                                    Močno napadeni listi

Na pušpanih se pojavlja še več bolezni, ki pa niso tako pogoste in nevarne. Naj jih nekaj samo naštejem: Fusarium lateritium var. buxi – gliva padavica,  Macrophoma candollei – listna pegavost, gliva Verticillium buxi, razne Phytophthora sp., itd.

 

Pripravil: Vlado Planinšek

 

Viri:

  • RS MKGP, Fitosanitarna uprava RS,
  • The Food and Environment Research Agency (FERA),
  • Journal of Plant Phatology,
  • Revije The Garden,
  • Revije Deutsche Baumschule,
  • Revije Garten Praxis,
  • Hauptman Tine, Bolezni drevja v Arboretumu Volčji potok (diplomsko delo).

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.