Callicarpa bodinieri 'Profusion'

Petek, 30. maj 2014 - 08:59

Rastline, ki jih polži ne marajo

Phlox paniculata 'Adessa Special Pink'

Phlox paniculata 'Adessa Special Pink'

Phlox paniculata 'Adessa Special Bright Red'

Phlox paniculata 'Adessa Special Bright Red'

Nepeta x faassenii

Nepeta x faassenii

Santolina chamaecyparissus

Santolina chamaecyparissus

Achillea millefolium

Achillea millefolium

Cota tinctoria

Cota tinctoria

Hemerocallis 'Stella d'Oro'

Hemerocallis 'Stella d'Oro'

Hemerocallis 'Strawberry Candy'

Hemerocallis 'Strawberry Candy'

Astrantia major

Astrantia major

Aconitum napellus

Aconitum napellus

Rastline v naših vrtovih so že v polni razrasti. Nekatere izmed njih so nas že razveselile s prvimi cvetovi, druge bodo cvetele ali pa že cvetijo v tem času, tretje pa še čakajo, da se bodo pokazale v vsej svoji lepoti.

Rastline v vrtu so nam v veselje, nadloge (to so bolezni in škodljivci) pa nam niso. Med nadlogami v vrtu so tudi polži. Največkrat se odločijo, da bodo uničili naše najljubše rastline. Naše najljubše rastline lahko zaščitimo tudi z drugimi rastlinami, ki polžem ne dišijo oz. jih ne objedajo. Le-te posadimo na predelih, kjer vemo, da bodo polži najlažje dostopali do njihovih 'sladic' oz. jih posadimo mednje.

Rastline, ki jih polži ne marajo, niso le za to, da ščitijo polžem ljube rastline, ampak so tudi okrasne. Veliko med njimi jih že poznamo in se jih tudi redno poslužujemo, ko zasajamo vrtove. Nekaj izmed teh trajnic bom v nadaljevanju tudi opisala.

Grozdasta plamenka (Phlox paniculata) je zelnata trajnica, ki spada v družino Polemoniaceae (jesenovkovka). Naravno izhaja iz vzhodnega predela ZDA. Najbolj jo poznamo kot okrasno rastlino, ki zraste do 120 cm visoko oz. odvisno od sorte. Listi so izmenično nameščeni na zelenem steblu. Cvetovi so različnih barv – beli, rožnati, vijolični, rdeči, …. Barva cvetov je odvisna od sorte. Cveti vse od poletja pa do pozne jeseni. Cvetovi so združeni v latasta socvetja. Nekatere sorte grozdastih plamenk tudi dišijo. Njihov vonj je najbolj izrazit proti večeru.

Mačja meta (Nepeta x faassenii) je križanec med Nepeta racemosa in Nepeta nepetella. Spada v družino Lamiaceae (ustnatice). Mačja meta je zelnata trajnica, ki v višino zraste do 60 cm. Ima nasprotno razvrščene, sivo-zelene in dišeče liste. Cveti z nežno vijoličnimi cvetovi, ki se pojavljajo vse od pomladi pa do jeseni. Ponovno bogato cvetenje lahko vzpudbudimo, tako da jo po prvem cvetenju porežemo. Mačja meta razvije semena, a so le-ta sterilna, tako da se nam ne bo nenadzorovano razširila po vrtu.

Svetnica (sveto zelišče, bombažna sivka,…) (Santolina chamaecyparissus) je trajnica, ki spada v družino Asteraceae (nebinovke). Naravno izhaja iz zahodnega in centralnega Mediterana. Svetnica je majhen vedno-zelen grmiček, ki doseže v višino do 50 cm. Listi so ozki, dišeči in sivo-zelene barve. Poleti se pojavijo rumeni cvetovi, ki spominjajo na gumbe. Svetnica ima rada bolj suha rastišča. Ne prenaša zimske vlage, ki lahko pripelje do odmrtja rastline.

Rman (Achillea millefolium) je zelnata trajnica, ki spada v družino Asteraceae (nebinovke). Naravno izvira iz Azije, Evrope in severne Amerike. Rman je zelnata trajnica, ki lahko v višino doseže tudi 100 cm. Iz zemlje požene številna stebla, na katerih se razvijajo pernato deljeni zeleni listi. Cveteti začne v poletnih mesecih in cveti vse do jeseni. Cvetovi so beli ali nežno rožnati in dišeči. Vonj cvetov spominja na vonj krizantem. V okrasnih vrtovih največkrat zasledimo številne barvne odtenke, ki pa so odvisni od sorte.

Barvilna pasja kamilica (Cota tinctoria sinonim Anthemis tinctoria) je trajnica, ki spada v družino Asteraceae (nebinovke). Naravno izvira iz Mediterana in zahoden Azije. Barvilna pasja kamilica doseže v višino do 60 cm. Listi so aromatični, svetlo zelene barve in pernato deljeni. Cveti obilno v poletnih mesecih. Cvetovi se pojavijo na dolgih cvetnih steblih in so rumene barve. Ponekod je barvilna pasja kamilica poznana kot dvoletnica in ne trajnica.

Maslenice (enodnevna lilija) (Hemerocallis sp.) so zelnate trajnice, ki spadajo v družino Xanthorrhoeaceae (zlatosokovke). Naravno maslenice izvirajo iz Evrazije, vključno s Kitajsko, Japonsko in Korejo. Maslenice so zelo priljubljene po svetu, saj jih najdemo v številnih zanimivih barvnih odtenkih, oblikah cvetov in raznih višinah. Registriranih je preko 60.000 različnih kultivarjev. Maslenice izraščajo iz zemlje v skupkih listov, ki spominjajo na travo. Listi so zelene barve. Cvetijo v poletnih mesecih. Cvetovi maslenic so tudi užitni.

Zlati kobulček (Astrantia major) je zelnata trajnica, ki spada v družino Apiaceae (kobulnice). Naravno izvira iz centralne in vzhodne Evrope. Zlati kobulček je trajnica, ki v višino doseže do 90 cm. Listi so zelene barve. Iz tal požene visoka cvetna stebla. Socvetja ob pogledu od strani spominjajo na narobe obrnjen dežnik. Cvetovi so zeleno-beli, na dnu nekoliko rožnati. Cveti vse od poletja do jeseni. Zlati kobulček je zelo priljubljena trajnica v vrtovih.

Preobjeda (Aconitum napellus) je zelnata trajnica, ki spada v družino Ranunculaceae (zlatičevke). Naravno izvira (ponekod je tudi endemit), iz zahodne in centralne Evrope. Preobjeda v višino doseže do 100 cm ali tudi več. Listi v premeru merijo od 5 do 10 cm, so zelene barve in niso dlakavi. Cvetovi se začno pojavljati zgodaj ali v sredini poletja in so temno vijolične ali modro-vijolične barve. Rastline je strupena. V starih časih so strup pridobljen iz preobjede uporabljali za namakanje konic kopij in puščic. Rimljani pa so uporabljali strup za odstranjevanje sovražnikov.

Opisala sem le nekaj rastlin, ki jih polži ne marajo, v naših vrtovih pa so prisotne kot okrasne rastline. Verjetno vsak izmed nas pozna še kakšno rastlino, ki je polži ne marajo, a tako kot vedno je potrebno izbrati tiste najpogostejše.

 

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, Marija Herman-Planinšek, svetovni splet

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.