Mikroklima v naših vrtovih

Klima se razlikuje od regije do regije. V vrtovih pa imamo še malce drugačno lokalno klimo kot je okoliška klima. Včasih je klima lahko tudi različna znotraj vrta. Majhne variacije znotraj lokalne klime, ki jo imenujemo tudi mikroklima, vplivajo na to kaj bomo posadili v vrtove in kako bomo le-te rastline negovali. Poznavanje mikroklime v vrtu nam lahko močno pomaga pri sami izbiri rastlin in pri izbiri prave lokacije za pravo rastlino.

Na samo mikroklimo vplivajo številni dejavniki, ki jih moramo upoštevati ob izbiri rastlin v vrtu:

1. Topografija:

• Hribi in gore lahko prestrežejo dež in zato so določeni predeli bolj vlažni kot drugje.
• Mikroklima je odvisna tudi od nadmorske višine, kjer se nahaja vrt. Višje kot se nahaja vrt hladneje je in bolj je izpostavljen nižjim temperaturam.
• Vse vdolbine in prostori med rastlinami predstavljajo prostor, kjer se lahko zadržuje hladnejši zrak. Tudi okoliški hribi in griči so lahko vir za nastajanje hladnejšega zraka. Hladen zrak se oblikuje na hladnejših predmetih, npr. drevesih, in se dobesedno spusti v nižje ležeče predele, kjer se oblikujejo t.i. hladni žepi.

2. Hladni žepi:

• Vrtovi, ki se nahajajo na območjih, kjer nastajajo t.i. hladni žepi, so bolj izpostavljeni poznim in zgodnjim zmrzalim. Tako se v teh vrtovi med prvo in zadnjo zmrzaljo skrajša tudi rastna sezona. Za takšne vrtove niso primerne rastline, ki cvetijo zgodaj (npr. sadje).
• Hladen zrak se lahko nabira tudi za pregradami kot so ograje in žive meje. Če ustvarimo nekakšne odprtine, bo hladen zrak odtekel in tako bomo lahko zmanjšali posledice zmrzali.

3. Lega:

• Območja vrta na južni strani so deležna več toplote in svetlobe kot tista, ki so na severni strani. Tudi zidovi ali ograje lahko poudarijo toploto na južni strani vrta. Neglede na to, tudi območja vrta na severni strani imajo svoje prednosti, saj je tam manj temperaturnih nihanj vroče-hladno. Na takšna mesta v vrtu lahko tako sadimo prezimne fuksije (Fuchsia magellanica, F. procumbens, F. regia, F. hatschbachii,…), telohe (Helleborus sp.) in japonske anemone (Anemone japonica in sorte).
• Zidovi obrnjeni proti jugu se preko dneva segrevajo in tako preko noči oddajajo toploto, ki lahko prepreči zmrzali, da bi naredila večjo škodo na rastlinah.

4. Izpostavljenost:

• Veter je lahko bolj škodljiv kot druge oblike rastlinskega stresa. Zavetja pred vetrom, bodisi drevesa, žive meje, zgradbe,…, so zelo pomembna za rast rastlin. Vrtovi na izpostavljenih področjih imajo drugačno mikroklimo, ki pa jo lahko spremenimo z vzpostavitvijo zavetij – drevesa, žive meje, ograje,….
• Z vzpostavitvijo zavetij se bo veter upočasnil in rastni pogoji se bodo izboljšali. Rastline, ki rastejo bliže zavetni legi, imajo izboljšan rastni učinek, vendar se tukaj pojavo težava z osenčenostjo.
• Koridorji med stavbami so lahko zelo nehvaležni za rastline, saj zračni tok med stavbami ne le suši in hladi rastline temveč je lahko s svojimi sunki tudi škodljiv. Tudi trdne (zaprte) ograje niso dobre za rastline, saj se zrak ne pretaka skozi.
• Rastline posajene v lonce, ki so postavljene na izpostavljenih mestih, so še posebej izpostavljene k izsušitvi in poškodbam, ki nastanejo zaradi vetra.

5. Senca:

• Senčna mesta lahko ustvarimo z drevesi, živimi mejami, zidovi ali ograjami. Na senčnih mestih zelo dobro uspevajo rastline kot so npr. mahonije (Mahonia sp.) in pierisi (Pieris sp.).
• Zidovi in ograje imajo to prednost, da nimajo korenin in so mesta tam bolj vlažna kot npr. pod drevesi in živimi mejami.
• V senčnih vrtovih nam ne bodo dobro uspevali trata in ne bodo dobro cvetele določene pozno cvetoče zelnate trajnice. Na takšnih predelih je potrebno razmisliti o oskrbi vrta z redčenjem krošenj, rednim obrezovanjem in predvsem z gostoto posaditve rastlin, ki dajejo senco.

6. Odvodnjavanje:

• Nižje ležeča območja v bližini potokov in ribnikov, kjer je vodna gladina celo leto visoka, so primerna za močvirne ali vodne rastline.
• Verjetno je bolj pogosto, da so takšna območja poleti nagnjena k nihanju vodostaja, bolj mokro pa je pomladi in jeseni ter verjetno tudi pozimi. Na takšnih območjih je zelo težko narediti zanimivo zasaditev, saj ni veliko rastlin, ki bi jim takšni pogoji ustrezali. Težavo z mokroto lahko rešimo z odvodnjavanjem ali pa z dvignjenimi gredami.

7. Suša:

• Stene oz. zidovi lahko povzročijo nekakšno mini deževno senco (odboj dežja od stene), ki je široko do približno enega metra. Na tem območju bo zemlja bolj suha in določene rastline ne bodo uspevale, če jih ne bomo zalivali.
• Drevesa imajo korenine, ki lahko dosežejo razsežnost trikratne velikosti krošnje in si tako iščejo vlago. Krošnja pa prestrega dež, ki izhlapi in tako ne pride do tal. Skozi krošnjo prodre le močno deževje. Tako je potrebno poskrbeti pri mladih drevesih za zalivanje, saj si s koreninami še ne morejo poiskati zadosti vlage.

Kaj storiti za izboljšanje mikroklime v vrtu?

Nikoli ni prepozno, da pristopimo k izboljšanju mikroklime v našem vrtu. Seveda je najbolje mikroklimo vzpostavljati v novem vrtu.

Na kaj naj bomo pozorni, ko želimo vzpostaviti drugačno oz. boljšo mikroklimo v vrtu:

• Poglejmo okoliške zgradbe, topografijo, drevesa in tako bomo ugotovili kakšnim vetrovom je izpostavljen vrt.
• Pogledamo, če bližnjim drevesom manjkajo zgornje veje (po navadi so 'odpihnjene') in v katero smer so veje upognjene.
• S pomočjo kompasa, zemljevida ali usmeritve sonca ugotovimo lego vrta.
• Če je vrt nižje ležeč, preverimo vodostaj podtalnice, bližine potokov in ribnikov.
• Preverimo od kod prihaja hladen zrak – iz višje ležečih področij ali od dreves. Ob tem preverimo ali bo hladen zrak odtekel z vrta ali se bo tam zadrževal.
• Pogledamo okoliške zgradbe, žive meje, drevesa, zidove, stene in tako preverimo, kjer so topla mesta, vetrovna mesta in koridorji, mokra ter senčna mesta.
• Ugotovimo kje bo potrebno postaviti žive meje, posaditi grmičevje ali pa postaviti zračno ograjo.
• Opazujmo, kjer nastajajo senčna mesta.

Z poznavanjem našega vrta in njegove mikroklime, si lahko ustvarimo vrt, ki nam bo lepo delal in bo zanimiv preko celega leta.

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: Tanja Kozar Planinšek

Viri:

• https://www.rhs.org.uk/advice/profile?PID=689 (dostopno 17.10.2020)