Sobota, 28. april 2018 - 09:33

Kompost

Kompost - Strokovni članki

Kompost - Strokovni članki

Kompost - Strokovni članki

Kompost - Strokovni članki

Kompost - Strokovni članki

Kompost - Strokovni članki

Kompost je naravno gnojilo, ki ga pridobimo iz rastlin oziroma iz organskih snovi. Je veliko boljši kot gnoj in ostala organska gnojila, ki jih lahko kupimo v trgovinah. Prav tako je kompost ekološko bolj sprejemljiv, saj vsebuje tiste organizme, ki so že prisotni v naravi.

Kompostiranje je dejansko postopek posnemanja same narave, kjer se vsi ti procesi razgradnje dogajajo sami po sebi. Človek s kompostiranjem le posnema te postopke in tako pridobiva naravno gnojilo za svoj vrt. Seveda moramo pri kompostiranju upoštevati prave razmere oziroma prava razmerja snovi, ki jih dodajamo na kompost.

 

Trije načini kompostiranja

Poznamo vsaj tri različne načine kompostiranja:

  • Lahko organske gospodinjske odpadke sproti odlagamo na vrt, vendar pogled na gnijoče snovi ni najlepši.
  • Organske odpadke lahko tudi zakopljemo v vrtu. To storimo tako, da izkopljemo jamico vanjo naložimo organske snovi in jih na vrhu prekrijemo z zemljo ter tako pustimo, da zgnijejo. Vendar tako dobijo samo določene rastline hranila.
  • Postavimo kompostnik (ga zbijemo iz desk ali pa kupimo kompostne posode) in vanj po plasteh odlagamo organske snovi. Ta način je tudi bolj 'pravičen', saj ob uporabi kompostirane vsebine le-to enakomerno porazdelimo po celotnem vrtu in poskrbimo za vse rastline.

 

Kako kompost pomaga zemlji?

Zemlja brez organskih snovi ali komposta je mrtva zemlja. Kompost priskrbi zemlji hranila, ki pomagajo rasti rastlinam, prav tako pa s hranili pripomore, da se v zemlji naselijo in razmnožujejo dobri organizmi.

Naj naštejem nekaj hranil, ki jih s kompostiranimi organizmi priskrbimo rastlinam:

  • Dušik (N) rastline potrebujejo za rast. Če rastline dobijo preveč dušika, postanejo prerasle in bolj dojemljive za bolezni. Dušik je tudi zelo topljiv v vodi, zato ga lahko z pretiranim zalivanje tudi izperemo iz zemlje.
  • Fosfor (P) je pomemben za cvetenje in plodove.
  • Kalij (K) je pomemben za razvoj korenin.
  • Žveplo (S) je dobro za razvoj semena. Prav tako pa pomaga rastlinam pri obrambi pred boleznimi in škodljivci.
  • Kalcij (Ca) rastline prav tako potrebujejo za rast. Vpliva pa tudi na pH zemlje.
  • Magnezij (Mg) potrebujejo rastline pri tvorbi klorofila.

 

Kdo pomaga pri razgradnji organskih snovi na kompostu?

Bakterije, ki jih je na kompostu od 80 do 90 % in opravijo večino dela ob razgradnji organskih snovi na kompostu.

Aktinomicete so skupina mikroorganizmov, ki prav tako živijo v zemlji. Če povonjamo kompost in zavohamo vonj po zemlji, so k temu pripomogli aktinomicetni mikroorganizmi. Največkrat v kompostu razgrajajo težje razgradljive snovi kot so npr. tanjši karton, malce debelejše vejice in drevesno lubje.

Glive največkrat razgrajajo najtežje razgradljive snovi in jih razgradijo do te mere, da lahko bakterije nadaljujejo z razgradnjo. Lahko rečemo, da glive sodelujejo pri vseh stopnjah razgradnje snovi. Gliv pa ne bomo našli na komposti oziroma na predelih komposta, kjer je suho in vroče. Najdemo jih na bolj hladnejših predelih komposta.

Črvi opravijo super delo v kompostu, saj ga naredijo zračnega, poleg tega pa še 'premečejo' snovi naokoli, ko se premikajo. Tudi črvi raje svoje delo opravljajo v bolj hladnem kompostu. Tako je pomembno, da ne zmečemo preveč organskih snovi na en kup oziroma na le en del komposta, saj se ob razgradnji kup segreva, ampak da jih razmečemo enakomerno.

Skakači so majhne žuželke, ki živijo v vlažnih habitatih v zemlji in med listjem. V kompostu razgrajajo manjše dele kot so zrna, cvetni prah in tudi nematode. Če dvignemo del komposta, da ga raztrosimo, jih presenetimo in takrat poskačejo vstran.

Polži niso ravno priljubljeni prebivalci na vrtu, a pri razgradnji organskih snovi na kompostu pa so zaželeni. Polže, ki jih najdemo na kompostu imajo raje odpadne organske snovi kot našo solato. Če izležejo jajčeca v kompostu, jih bojo v največji meri pojedli drugi predatorji, ko razmečemo kompost po vrtu.

 

Kaj pa lahko odlagamo na kompost?

Na kompost ne smemo odlagati vsega kar je organskega izvora, saj so nekatere snovi, ki so težje razgradljive oziroma se razgrajajo del časa ali pa enostavno niso primerne za kompost, ker vsebujejo škodljive snovi.

Kaj smemo in kaj ne smemo odlagati na kompost najdete v spodnji tabeli:

Lahko odlagamo:

Ne smemo odlagati:

  • skoraj vse organske odpadke iz kuhinje
  • jajčne lupine
  • zdrave organske odpadke z vrta
  • odpadno listje
  • zelene dele plevelnih rastlin
  • manjše lesnate dele rastlin
  • pokošeno suho travo
  • gnoj
  • čajne vrečke
  • kavno usedlino
  • porabljeno zemljo iz cvetličnih lončkov
  • slamo
  • praprot
  • papir (ne preveč)
  • pepel (ne preveč)
  • olupkov cirusov
  • ostanke rastlin z znaki bolezni
  • sveže pokošene trave
  • hrastovo in orehovo listje
  • mačjih in pasjih iztrebkov
  • perutninski gnoj
  • večje veje
  • trnate veje
  • debel karton in reklamni papir
  • meso, ribe
  • mlečnih izdelkov
  • kuhane hrane
  • plastične izdelke
  • železo

 

Kakšne komposte poznamo

V vrtu si lahko postavimo različne komposte tako po materialu iz katerega je izdelan kot tudi po velikosti.

Največkrat ob vrtovih vidimo kompostnike izdelane iz lesenih lat, ki so postavljeni na tla. V takšne lesene kompostnike lahko na dnu naredimo nekakšno drenažo iz vej, koruznice, trstike ali drugih podobnih organskih snovi in tako zagotovimo zračnost komposta. Tak kompostnik naj ne bo višji od 1,5 m. Na dnu naj ima vratca ali pa naj mu bo možno odstraniti nekaj lat, da lahko z dna dobimo že predelane organske snovi v kompost. Na vrhu ga lahko pokrijemo z lesenim pokrovom ali pa izdelamo pokrov iz organskih snovi kot so smrečje, debelejša plast odpadlega listja ali slama.

Zadnje čase so zelo pogosti kompostniki izdelani iz plastike, ki so že pripravljeni tako, da vanje samo pričnemo z odlaganjem organskih snovi. Na dnu imajo tudi vratca, da lahko pridemo do komposta.

Poznamo tudi manjše kompostnike primerne za manjše vrtov, ki jih lahko samo obrnemo in z vrha odberemo kompost.

Na trgu lahko danes kupimo tudi kompostnike za uporabo v gospodinjstvu tudi, če nimamo vrta. Vanje odlagamo gospodinjske organske odpadke. Na dnu se stečejo tekočine, ki jih lahko uporabimo kot gnojilo za zalivanje lončnic.

 

Izbira prostora za postavitev kompostnika

Najboljše mesto za kompostnik je v senci, da ne bo preveč suh. Če je le možno ga ne postavljamo preblizu vrta, saj lahko v kompostu prezimijo tudi določeni škodljivci kot so bramor, voluhar in miši.

Če je kompostnik postavljen na pravo mesto, bomo lahko imeli kompost ravno prave vlažnosti. Kompost ne sme biti moker. Če je moker, mu bomo morali dodati snovi za zračenje. Če pa je kompost suh, ga bomo morali občasno zaliti.

V kolikor imamo dovolj prostora, si lahko postavimo dva kompostnika. Z enega bomo jemali kompost, ki je že pripravljen za gnojenje, drugega pa bomo grdili in mu dodajali organske snovi, da nastane nov kompost.

Ker se vedno bolj približuje čas, ko bomo zavihali rokave in pričeli urejati naše zelenjavne vrtove, sem se odločila, da vam predstavim nekaj o kompostiranju in kako sploh nastane kompost. Upam, da so napotki uporabni in jih boste lahko uporabili ob izdelavi vašega kompostnika.

 

Zapisala: Tanja Kozar Planinšek, ing.vrt.

Foto: svetovni splet

 

Viri:

  • Reskin B., Compost – A Family Guide to Making Soil from Scraps; Leaping Hare Press, 2013, United Kingdom,
  • zelenisvet.com/kompost/

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.