Sorbus domestica

Petek, 26. oktober 2012 - 11:12

Drevesa za majhne vrtove (1. del)

Okrasna rdečelistna sliva (Prunus ceracifera 'Nigra') je ena izmed prvih, ki vnese v vrt nekaj življenja po zimskem spanju.

Okrasna rdečelistna sliva (Prunus ceracifera 'Nigra') je ena izmed prvih, ki vnese v vrt nekaj življenja po zimskem spanju.

Okrasna rdečelistna sliva pa je zanimiva tudi po cvetenju, saj ima temno rdeče liste.

Okrasna rdečelistna sliva pa je zanimiva tudi po cvetenju, saj ima temno rdeče liste.

V istem času kot okrasna rdečelistna sliva nas razveseljuje s cvetenjem okroglasta češnjica (Prunus fruticosa 'Globosa').

V istem času kot okrasna rdečelistna sliva nas razveseljuje s cvetenjem okroglasta češnjica (Prunus fruticosa 'Globosa').

Povešava iva (Salix caprea 'Pendula' ('Kilmarnock')) razvije t.i. mačice na še neolistanih vejah. Čez leto pa ima zelene liste.

Povešava iva (Salix caprea 'Pendula' ('Kilmarnock')) razvije t.i. mačice na še neolistanih vejah. Čez leto pa ima zelene liste.

Ker ima povešava iva prevešajočo krošnjo, ji lahko veje pristrižemo in pod njo postavimo tudi klopco ter uživamo v prijetni senci.

Ker ima povešava iva prevešajočo krošnjo, ji lahko veje pristrižemo in pod njo postavimo tudi klopco ter uživamo v prijetni senci.

Ko zaključijo s cvetenjem bolj zgodnje drevesne vrste, nas razveseli s svojim cvetenjem okrasna češnja (Prunus serrulata 'Kanzan').

Ko zaključijo s cvetenjem bolj zgodnje drevesne vrste, nas razveseli s svojim cvetenjem okrasna češnja (Prunus serrulata 'Kanzan').

Okrasna japonska češnja se po cvetenju oddana v zelene liste, ki se na jesen zanimivo barvajo in tako nam ponovno popestri vrt.

Okrasna japonska češnja se po cvetenju oddana v zelene liste, ki se na jesen zanimivo barvajo in tako nam ponovno popestri vrt.

Cvetovi stebraste japonske češnje (Prunus serrulata 'Amanogava) nas razveseljujejo konec meseca aprila ali v začetku meseca maja.

Cvetovi stebraste japonske češnje (Prunus serrulata 'Amanogava) nas razveseljujejo konec meseca aprila ali v začetku meseca maja.

Rdečecvetni glog (Crataegus laevigata 'Paul's Scarlet') je zanimiv predvsem zaradi svojega bogatega cvetenja.

Rdečecvetni glog (Crataegus laevigata 'Paul's Scarlet') je zanimiv predvsem zaradi svojega bogatega cvetenja.

Okrasna jablana (Malus 'Liset') ima močno barvo v cvetovih in v mesecu maju popestri vrt.

Okrasna jablana (Malus 'Liset') ima močno barvo v cvetovih in v mesecu maju popestri vrt.

Majhni vrtovi lahko delujejo utesnjeno, zato moramo dobro premislimo kaj oz. katere rastline lahko sadimo v takšen vrt, da ne bo še manjši in nas bo še bolj utesnjeval. Veliko krat pa si, čeprav je vrt majhen, v njem zaželimo imeti drevo – za senco, za ustvarjanje bolj intimnejšega prostora, za poudarek na našem majhnem vrtu,…. Tukaj pa se pojavi težava, saj moramo dobro premisliti katero drevo je sploh primerno za naš majhen vrt.

Ob tem moramo vedeti, če ja naš vrt pri vrstni hiši, da se bomo morali ozirati tudi na sosede in z njimi doseči nek kompromis, saj lahko drevo, ki bi ga posadili mi, moti soseda in bi ga bilo potrebno odstraniti. Poleg tega se moramo ozirati tudi na bolj enoten izgled vrtov, saj so veliko krat takšni vrtovi odprti na cesto in so sestavni del uličnega zelenja. Potem so tukaj še atrijski vrtovi, ki so v bistvu nek podaljšek naših bivalnih prostorov na prostem. Pri-hišni vrtovi v mestih so spet neka druga zgodba.

Kljub temu, da so nekateri mnenja, da se za majhne vrtove ne bo našlo primerno drevo, je dreves, ki so primerna tudi za majhne vrtove kar nekaj na izbiro. Najprej se moramo zavedati, da takšno drevo ne sme doseči velikih dimenzij – višina in širina. Pomembno je tudi, da ga lahko z obrezovanjem z lahkoto oblikujemo in držimo na primerni višini in širini. Dobro je tudi vedeti kakšen koreninski splet bo naredilo drevo, ki smo si ga izbrali, saj je pomembno, da drevo s svojimi koreninami ne bo poškodovalo stavb ali tlakovanih površin. Namreč nekatera drevesa imajo bolj plitek koreninski splet, druga pošiljajo svoje korenine daleč naokoli, tretja z lahko dvigujejo tlakovane površine,…. Ob tem ne smemo pozabiti, da je potrebno upoštevati tudi kakšna tla drevesu ustrezajo. Dobro je vedeti, da če na mestu, kjer si želimo posaditi drevo ni dovolj zemlje, bomo morali le-to dodati. Drevo potrebuje za rast najmanj 3 m3 zemlje, da bo imelo možnost za vsaj nekaj letno rast. Če imamo možnost, da drevesu namenimo več zemlje, je to toliko bolje za drevo. Ob vsem naštetem bomo morali upoštevati tudi neke sadilne razdalje, kajti potrebno bo upoštevati razdaljo od sosedove parcele, od cestišča, od hiše,….

Za majhne vrtove si lahko izberemo drevesa, ki imajo definirano krošnjo. Takšna drevesa so največkrat cepljena na neko višino (standard je, da so cepljena na višini 1,8 m, 2 m, 2,2 m ali 2,5 m odvisno od vrste drevesa), saj si želimo, da ima čisto deblo. Krošnja, ki jo drevo formira, je lahko okrogla, lijakasta ali tudi prevešajoča. Drevesa, ki so primerna za majhne vrtove so lahko tudi stebraste rasti. Nekateri pa si želijo, da bi bilo drevo zeleno skozi celo leto, zato si lahko izberemo tudi iglavce, ki pa imajo drugačno obliko in intenzivnost rasti kot nekatera listnata drevesa, ki si jih največkrat izberemo.

V prvem delu prispevka sem se odločila opisati drevesa, ki nam prinesejo prvo veselje v vrtove – drevesa, ki cvetijo v pomladnih mesecih.

 

Drevesa za pomladansko veselje

V vrtu si največkrat želimo, da bi skozi vse leto nekaj cvetelo. Najbolj pa se razveselimo prvih pomladnih cvetov, saj takrat narava ponovno oživi po dolgem zimskem spanju. Velika večina rastlin cveti pomladi, med njimi so tudi številna drevesa.

Okrasna rdečelistna sliva (Prunus cerasifera 'Nigra) je eno izmed dreves, ki so skoraj med prvimi, ki vnesejo v vrt nekaj življenja, saj lahko začne s svojim cvetenjem že konec meseca marca ali pa v aprilu (odvisno od vremenskih pogojev). Cvetovi so nežno rožnate barve. Zanimiva pa ni samo, ko cveti, zanimiva je čez celo leto, saj ima temno rdeče liste, ki so že skoraj črni. Po cvetenju razvije tudi majhne sadeže, ki so užitni, a so bolj kiselkastega okusa. V višino doseže med 6. in 8. metri (tudi do 10 m), krošnja je okroglaste oblike in doseže širino med 3. in 5. metri. Ustrezajo ji zračna, humusna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Ko že nekaj let raste na istem mestu, lahko prenese tudi daljša sušna obdobja. Je prezimno trdna. Sadimo jo na mesta, kjer je več osončenosti. Na tržišču se pojavljajo tudi grmasto razrasle oblike, ki pa za majhne vrtove niso preveč primerne, saj se zelo razrastejo v širino.

V istem času kot okrasna rdečelistna sliva nas s cvetenjem razveseljuje okroglasta češnjica (Prunus fruticosa 'Globosa'). Češnjica cveti z belimi cvetovi. Po cvetenju se včasih pojavijo tudi plodovi, ki so majhni in niso užitni. Listi so temno zelene barve in so rahlo svetleči. Češnjica je zanimiva tudi zaradi tega, ker tvori krošnjo okrogle oblike, za kar ni potrebno dodatno obrezovanje. V višino doseže med 4. in 5. metri, v širino pa do 2,5 m. Ustrezajo ji zračna, humusna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Tla ne smejo biti suha oz. preveč propustna. Sadimo jo na mesta, kjer je več osončenja. Je drevo, ki ima zelo gosto krošnjo, zato tudi dobro zadržuje veter.

Še eno drevo nas razveseljuje s cvetenjem v istem času kot prej omenjeni drevesi. To je povešava iva (Salix caprea 'Pendula' ('Kilmarnock')), ki na svojih prevešajočih vejah tvori mačice. Njena višina je definirana s pomočjo cepljena in variira od 1,8 m pa do 2,5 m. Veje lahko segajo do tal, nekateri jih tudi pristrižejo in tako dobijo obliko dežnika. Širina, ki jo doseže s krošnjo, je med 1,5 m in 2 m. Listi so zelene barve in so na spodnji strani belkasto sivi. Uspeva na propustnih tleh, ki zadržujejo dovolj vlage. Ker ima prevešajočo krošnjo in ji lahko veje pristrižemo, lahko pod njo postavimo tudi klopco in uživamo v prijetni senci.

Ko zgoraj našteta drevesa zaključujejo s cvetenjem, nam uživanje v cvetovih na koncu aprila ali v začetku maja podaljšajo okrasne japonske češnje (Prunus serrulata 'Kanzan'), ki imajo krošnjo v obliki lijaka. Okrasna češnja cveti z nežno rožnatimi cvetovi, ki so vrstnati. Po ali med cvetenjem se pojavijo listi, ki imajo obliko elipse in so zelene barve. V jeseni se listi obarvajo v zlato rumeno barvo, ki se včasih preliva preko oranžne do rožnate barve. V višino doseže med 7. in 10. metri, v širino pa med 5. in 8. metri. Ustrezajo ji propustna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Sadimo jo na osončena mesta v vrtu.

Poleg omenjene okrasne japonske češnje je za majhne vrtove primerna tudi stebrasta oblika okrasne japonske češnje (Prunus serrulata 'Amanogawa'). Ta okrasna japonska češnja cveti z bledo rožnatimi cvetovi, ki se začno prelivati v belo barvo. Listi so zelene barve in elipsaste oblike. V jeseni se obarvajo v rumeno barvo, ki se preliva z oranžno. V višino doseže med 6. in 7. metri, v širino pa med 1. in 2. metroma. Ustrezajo ji propustna tla, ki zadržujejo dovolj vlage. Ne mara mokrih tal. Tudi stebrasto okrasno japonsko češnjo sadimo na osončena mesta v vrtu.

Da se veselje ob cvetenju še nebi poleglo, v mesecu maju poskrbi rdečecvetni glog (Crataegus laevigata 'Paul's Scarlet'). Glog je zanimiv predvsem zaradi cvetenja, saj cveti zelo bogato. Poleg tega, da cveti bogato pa je zanimiv tudi v barvi cveta, ki je karminasto rdeče barve in hitro pritegne pozornost. Listi se pojavijo pred cvetenjem, so zelene barve in pernato deljeni (3 do 5 krp). V višino doseže med 4. in 6. metri, v širino pa med 3. in 4. metri. Krošnja je asimetrične do okroglaste oblike. Ustrezajo mu bogata vlažna tla. Sadimo ga lahko na osončena mesta ali pa v delno osenčena mesta v vrtu. Rdečecvetni glog se pojavlja tudi v grmasti obliki, vendar je bolj razširjena in tudi zaželena drevesna oblika.

Naslednje drevo, ki začne cveteti v mesecu maju je okrasna jablana (Malus 'Liset'). Tako kot rdečecvetni glog ima tudi okrasna jablana močno barvo v cvetovih. Cvetovi so namreč temno rožnate barve, ki se včasih že nagiba proti rdeči barvi. Listi so ovalne oblike, rdečkaste barve, ki se kasneje spremenijo v bronasto-zeleno barvo. Po cvetenju se pojavijo plodovi, ki ostanejo na drevesu vse do meseca oktobra. Plodovi so veliki kot češnje in so užitni, vendar so bolj kiselkastega okusa. V višino doseže med 5. in 6. metri (tudi do 7 m), v širino pa med 3. in 4. metri. Krošnja je razprostrta. Ustrezajo ji propustna tla, ki so bogata s hranili. Sadimo jo na osončena mesta v vrtu. Okrasna jablana ne prenaša dobro mest, kjer pozimi solijo ceste. Obstajajo še druge sorte okrasnih jablan, ki so tudi primerne za majhne vrtove.

 

Zapisala: Tanja Planinšek, ing. vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, svetovni splet

 

Viri:

  • Bernard A., (1999). Okrasni vrt. Kmečki glas, Ljubljana,
  • Bruns Pflanzen, Catalogue of trees and shrubs, (2008/09). DATO-Druck GmbH & Co. KG, Oldenburg, Germany,
  • Lorenz von Ehren, 2nd Edition, (2004). Pflanzenhandel Lorenz von Ehren GmbH, Hamburg, Germany,
  • Van den Berk on Trees, (2002). Boomkwekerij Gebr. Van den Berk B.V., The Netherlands.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.