Metuljček Cekinček

Drevesnica Omorika d.o.o.

Koroška cesta 44
Muta SI 2366
Telefon: 02/87 61 319, 02/87 69 000
Telefax: 02/87 61 319
drevesnica@omorika.si

Upravljanje piškotkov

Najdete nas tudi na Facebooku.

Ponedeljek, 28. oktober 2013 - 09:11

Drevesa in grmi jeseni

Acer palmatum 'Dissectum'

Acer palmatum 'Dissectum'

Ginko biloba

Ginko biloba

Liqidambar styraciflua

Liqidambar styraciflua

Parroti persica

Parroti persica

Cornus kousa

Cornus kousa

Euonymus alatus 'Compactus'

Euonymus alatus 'Compactus'

Euonymus fortunei 'Emerald'n Gold'

Euonymus fortunei 'Emerald'n Gold'

Kot vemo v vrtu ponavadi nimamo posajenih samo trajnic, ampak so le-te največkrat posajene kot dopolnilo k grmovnicam in drevesom. Grmovnice in drevesa namreč tvorijo nekakšno ogrodje vrta. Le-to ogrodje vrta pa nam lahko še dodatno popestri jesenske mesece, saj se lahko nekatere grmovnice in nekatera drevesa v jeseni obarvajo v zanimive barve.

 

Zanimivi javorji

Obsežna skupina dreves ali grmov so javorji. Med njimi so številni, ki se v jeseni obarvajo v lepe barve, a sem izbrala samo peščico. Japonski javor (Acer palmatum 'Dissectum') je zanimiv zaradi svojega drobno narezljanega listja, ki je čez leto zelene barve. V jeseni pa pritegne pozornost, ko se obarva v lepo oranžno barvo, ki se preliva z rumeno in na soncu kar žari. V višino bo dosegel do 1.5 m, bo pa zato v širino dosegel dvakratno višino (t.j. 3 m). V vrtu ga posadimo na nekoliko bolj zavetni legi, saj so japonski javorji še kar občutljivi na močnejše vetrove. Na bolj soncu izpostavljenih legah lahko dobi rjave robove listja. Še eden med japonskimi javorji je zanimiv – Acer palmatum 'Dissectum Atropurpureum'. Le-ta je sicer čez celo leto temno rdeče barve, v jeseni pa njegova rdeča barva postane bolj žareče rdeča. Ta sorta japonskega javora doseže v višino do 2.5 m, v širino pa do 4 m. Na trgu se lahko dobijo tudi cepljene različice, ki imajo potem že definirano višino. Obe omenjeni sorti japonskega javora pa spadata med počasi rastoče. Med javori je v jeseni zanimiv tudi navadni ostrolistni javor (Acer platanoides), ki ga najdemo tudi v gozdovih. Čez leto ima ostrolistni javor zelene liste, v jeseni pa se obarvajo v lepo rumeno barvo. V višino doseže med 15. in 25. metri, v širino pa me 8. in 10. metri. Je zelo priljubljena drevesna vrsta za drevorede in kot soliterno drevo v parkih ali pa v večjih vrtovih, kjer ima dovolj prostora za rast.

 

Rumeno obarvana gaber in ginko ter dišeči cercidifil

Stebrasti gaber (Carpinus betulus 'Fastigiata) je čez leto zelene barve in precej nezanimiv, saj je v naravi veliko zelene barve in se zaradi tega zlije z okolico. V jeseni pa začne svoje liste barvati v rumeno barvo in vnese v vrt dodaten čar. V višino doseže med 10. in 15. metri, v širino pa med 4. in 5. metri. Tudi navadni gaber (Carpinus betulus) je zanimiv v jeseni, saj prav tako obarva svoje liste v rumeno barvo. Navadni gaber, če raste kot soliterno drevo, lahko doseže višino med 15. in 20. metri, v širino pa med 7. in 12. metri. Navadni gaber je primeren tudi za žive meje. Obe drevesni vrsti pa se lahko obrezuje, saj dobro prenašata rez.

Ginko ali ginkovec (Ginkgo biloba) je pra-drevo, ki v jeseni svoje liste obarva v lepo rumeno barvo. Čeprav ima lepo barvo listja v jeseni, pa ženske rastline tvorijo plodove, ki ko odpadejo smrdijo. Kljub tej nevšečnosti, pa je ginko še vedno zelo zanimivo drevo, ki v višino doseže med 20. in 25. metri, v širino pa med 6. in 8. metri. V vrtu ga sadimo kot soliterno drevo. Včasih so ga sadili tudi kot drevoredno drevo.

Zelo zanimivo drevo je cercidifil ali katsura (Cercidiphyllum japonicum), ki ima sicer čez leto zelene liste, a postane v jeseni z rumeno-oranžno barvo še bolj zanimiv. Odpadlo listje odišavi zrak z vonjem po karameli in cimetu. Drevo zraste v višino med 8. in 10. metri, v širino pa doseže med 4,5. in 7. metri. V vrtu ga bomo posadili kot soliterno drevo, saj bo tako najbolje prišlo do izraza.

 

Paleta barv na listih ambrovca, Nysse in perzijske bukve

Naslednje drevo, ki ga ne smem pozabiti omeniti je ambrovec (Liquidambar styraciflua). Ambrovec ima tako kot večina dreves čez leto zelene liste. Listi po obliki spominjajo na javorove liste. Le-ti se v jeseni obarvajo v različne barve od temno vijolične, vijolično-rjave, rumeno-oranžne, škrlatne do vinsko rdeče. Ambrovec zraste v višino med 10. in 20. metri, v širino pa doseže med 6. do 12. metri. Sadimo ga kot soliterno drevo.

Nyssa sylvatica je drevo, ki v naših krajih morda še ni toliko poznano, a je zelo zanimivo drevo. Čez leto ima svetleče temno zelene liste. Na jesen se listi začno barvati v oranžno-rdečo do škrlatno barvo. Nyssa zraste v višino med 10. in 20. metri, v širino pa med 5. in 12. metri. Največ pozornosti bo pritegnila, če jo bomo v vrtu posadili kot soliterno drevo.

Perzijska bukev (Parrotia persica) je naslednje drevo, ki pritegne našo pozornost (tudi) v jesenskem času. Čez leto ima zelene liste, v jeseni pa se začno listi barvati v rumeno, oranžno-rdečo in škrlatno barvo. Vse te barve pa se največkrat prelivajo. Perzijska bukev doseže v višino 8 metrov, v širino pa do 10 metrov. Tako kot že prej našteta drevesa, bo tudi perzijska bukev najbolje prišla do izraza, če jo sadimo kot soliterno drevo.

 

Lepo obarvani dreni, trdoleske in hrastavolitne hortenzije

Med manjša drevesa spada japonski dren cvetnik (Cornus kousa), ki je zanimiv čez celo leto, saj je zanimiv tako v cvetenju kot v jeseni, ko oddane liste v škrlatno barvo. Poleg zanimive barve listja v jeseni razvije tudi užitne plodove – drnulje. Japonski dren cvetnik v višino doseže med 6. in 7. metri, v širino pa med 4. in 5. metri. V vrtu ga posadimo kot soliterno drevo v nekoliko zavetnejšo lego. Med dreni je zanimiv tudi sibirski pisanolistni dren (Cornus alba 'Sibirica Variegata'), ki v jeseni svoje liste obarva v rožnato zeleno barvo, ko pa le-ti odpadejo pa ostanejo rdeče veje, ki so zelo dekorativne tudi pozimi. Sibirski pisanolistni dren v višino doseže med 1,5 in 1,7 metra, v širino pa podobno kot v višino.

Med grmovnicami je zanimiva trdoleska (Euonymus alatus 'Compactus'), ki ima poleg lepe barve listja v jeseni tudi zanimive veje. Na vejah je zanimivo lubje, ki izgleda kot da bi imelo izrastke. Listje se v jeseni obarva v živo rdečo ali vijolično-rdečo barvo in na soncu le-ta barva močno žari. Grm bo v višino zrasel med 1. in 1,5. metra, v širino pa bo dosegel podobno velikost kot v višino. Med trdoleskami je zanimiva tudi Euonymus fortunei 'Emerald'n Gold', ki ima čez leto rumeno-zelene liste. Na jesen se le-ti obarvajo v rumeno, rožnato, škrlatno in zeleno barvo. Če je ne režemo, doseže višino in širino do 75 cm ali morda nekaj več.

Med jesensko zanimive grmovnice spada tudi hrastavolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia). Čez leto ima zelene liste, ki po obliki spominjajo na hrastovo listje. Poleti začne cveteti z belimi cvetovi, ki lahko ostanejo vse do sredine jeseni. Listi pa se na jesen začno barvati na rdeče ali škrlatno. Če jo pustimo prosto rasti, bo dosegla tako v višino kot širino do 2 metra.

Nekaj dreves in grmovnic, ki so meni osebno najlepše v jesenskem času sem opisala. Verjetno je še katero zanimivo drevo ali grmovnica, ki se lepo obarvajo v jesenskem času, a se je bilo potrebno omejiti, saj verjamem, da jih je še mnogo, ki bi jih lahko opisala.

 

 

Zapisala: Tanja Planinšek, ing.vrt.

Fotografije: Tanja Planinšek, Marija Herman-Planinšek

 

Viri:

Katalogi:

  • Bruns Pflanzen, Catalogue of trees and shrubs, (2008/09). DATO-Druck GmbH & Co. KG, Oldenburg, Germany,
  • Lorenz von Ehren, 2nd Edition, (2004). Pflanzenhandel Lorenz von Ehren GmbH, Hamburg, Germany,
  • Van den Berk on Trees, (2002). Boomkwekerij Gebr. Van den Berk B.V., The Netherlands.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za sporočilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013, je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnosti...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje...). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo...) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov nastavite tako, da piškotkov ne sprejemajo.

Za informacije o zmožnostih posameznih brkljalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Drevesnica Omorika d.o.o.